Proces odločanja pred načrtovanjem gradnje nizkoenergijske hiše seveda ni enostaven. Investitorji si postavljajo vrsto pomembnih vprašanj- koliko sploh stane gradnja nizkoenergijske hiše v primerjavi s klasično, za kakšno nizkoenergijsko hišo naj se odločim, kakšni so prihranki in kolikšno vlogo igrajo klimatske razmere gradbene parcele?
Danes mora biti vsaka novozgrajena hiša nizkoenergijska, zato se morda raje osredotočimo na zelo dobro nizkoenergijsko hišo (zidano, ne leseno ali montažno), katere poraba energije za ogrevanje je bližje vrednosti 15 kWh/m2 površine.
Da bi dosegli tako nizko porabo energije, morate največ pozornosti posvetiti predvsem odlični izolaciji, ki je že v osnovi najpomembnejša pri gradnji tovrstnih hiš.
Pri zasnovi hiše in izbiri optimalne izolacije lahko izhajate iz dveh osnovnih izhodišč.
Osnovna nosilna konstrukcija stavbe je lahko izvedena v najmanjši možni debelini skladno s predpisi ne glede na izolativnost materialov. Zadostna izolativnost je namreč v veliki meri zagotovljena z namestitvijo primerne, običajno zelo debele (>20 cm) izolacije na zunanjih obodnih zidovih hiše.
Lahko pa se odločite za osnovno nosilno konstrukcijo, ki je že v svoji osnovi dovolj izolativna, da doseže standard nizkoenergijske gradnje. Takšna konstrukcija ne potrebuje dodatne toplotne izolacije na zunanjem zidu ali pa potrebuje le relativno tanek sloj. Redki so materiali, ko imajo v sebi hkrati združeni nosilnost in izolativnost ter s tem omogočajo izvedbo enoslojnega zidu v nizkoenergijski gradnji. Takšen je na primer porobeton Ytong, ki je od nekdaj znan predvsem po svoji izolativnosti, zato ni čudno, da ga pogosto najdemo v projektih varčnih hiš in drugih stavb.
Vsak od navedenih načinov ima svoje prednosti in slabosti, stroške gradnje pa je potrebno izračunati na podlagi dejanskih podatkov.
Seveda pa priporočljivega standarda nizkoenergijske ali pasivne hiše ne dosežemo le z gradnjo optimalno izoliranih zidov in strehe. Upoštevati moramo še nekatere druge elemente, kot so lokacija hiše, njena orientacija na parceli, oblikovni faktor, stavbno pohištvo ter sistem ogrevanja.
V primerjavi z začetki nizkoenergijske in pasivne gradnje pred približno 15 leti, so cene sistemov in materialov nižje. Kljub temu so še vedno višje od cen materialov, ki jih uporabljamo za gradnjo klasičnih hiš.
Izbira materiala za gradnjo hiše
Morda se zdi, da odločitve o materialu za gradnjo hiše ni treba sprejeti na samem začetku, pač pa lahko počaka celo do samega začetka gradnje, do dogovora z izvajalcem. V preteklosti je verjetno res bilo tako, danes pa so zadeve vendarle drugače zastavljene.
Za material, ki ga želimo uporabiti za gradnjo našega novega doma, se odločimo že pred začetkom projektiranja. Arhitekt mora vedeti, kateri material smo izbrali, da ga lahko umesti v projekt in naredi popise ter vse potrebne izračune. Ti so zelo pomembni, da bo hiša varna in varčna.
Takšen projekt je jasen, točno definira potrebne materiale in mesto njihove vgradnje. V popisu so zajete vse količine in služi izvajalcu za pripravo ponudbe za gradnjo. Le tako boste dobili vsaj približno natančno oceno vrednosti del in materialov, na podlagi katere boste lahko tudi nadzorovali, kaj se dogaja na gradbišču.
Natančen načrt in popis sta pomembna tudi v primeru samogradnje, kjer se mora investitor, ki bo gradil sam, še bolj poglobiti v strukturo projekta in hkrati vseskozi sodelovati z arhitektom.
Kadar pa projekt hiše ni narejen v materialu, ki bi ga želeli vgraditi, so možne tudi spremembe.
V tem primeru mora strokovnjak, arhitekt ali projektant, na osnovi projekta narediti preračune na drug material in prilagoditi popis materiala. S tem imajo veliko izkušenj investitorji v primeru želje po gradnji z Ytong gradbenim sistemom, ki pogosto ni prva izbira arhitekta v procesu projektiranja. Več o možnosti prilagoditve projekta in preračuna na material Ytong boste našli tu.
Montažna ali klasična?
V Sloveniji še vedno močno prevladuje klasična zidana gradnja (z uporabo opeke ali porobetona), po ocenah je takšnih več kot 95% vseh hiš. V zadnjih 15 letih tudi montažna gradnja pridobiva na veljavi. Verjetno predvsem zaradi spremenjenega življenjskega sloga investitorjev (pomanjkanje časa, večja finančna zmožnost), nima pa tradicije, kot v nekaterih drugih državah (npr. ZDA).
Klasična gradnja pomeni zidanje hiše od temeljev do strehe, pri čemer lahko uporabimo različne zidake. Takšna gradnja je postopna, poteka po posameznih fazah, hiša se mora vmes posušiti, zato jo imenujemo tudi »mokra« gradnja. Čas sušenja je zelo različen, odvisen predvsem od izbranega materiala za gradnjo (porobeton zahteva le malo sušenja v primerjavi z opeko) in letnega časa. Gradnjo lahko časovno prilagodimo našim finančnim zmožnostim, se je lotimo sami s pomočjo ožjih družinskih članov ali pa izberemo izvajalca.
Montažna gradnja poteka bolj neodvisno. Potem ko pripravimo temelje, podjetje, ki nam je prodalo montažno hišo, le-to samo postavi do dogovorjene faze. Po potrditvi projekta in plačilu sprememb načeloma namreč ni več, hiša pa je postavljena v nekaj mesecih.
Kakovost montažne hiše, njena trajnost ter vrednost so osnovna izhodišča, ki jih moramo prepoznati ter s ponudnikom določiti, preden se za tovrstno hišo odločimo.
Dejstvo je, da je v Sloveniji klasična gradnja še vedno najcenejša, cenejša tako od montažne kot tudi od lesene gradnje. Vrednost hiše, pa naj bo klasična zidana ali montažna, pa je edinstvena za vsakega investitorja posebej, saj temelji na njegovih zmožnostih, željah in pričakovanjih.
Preberite še: Izkop za hišo – cena in preverjeni bageristi za izkop gradbene jame.
Blagovna znamka št. 1 moderne in ekonomične gradnje
Urednica portala MojPrihranek.si
