Za oboževalce rastlin je poletje čas, ko zavihamo rokave in vsakodnevno spremljamo stanje svojih ljubljencev. Nekatere rastline so na vročino tako občutljive, da jih moramo zalivati vsak dan (včasih dvakrat), druge pa prav uživajo v sončenju. V vsakem primeru moramo zaradi višjih temperatur v zraku bolj paziti, da ne pride do pretirane izsušitve zemlje.
Čas za vodo
Prvi znak, da rastlina potrebuje vodo, so seveda povešeni listi in izsušena zemlja. Pri sobnih rastlinah lahko hitro opazite, da rastlina potrebuje zalivanje, kadar se zemlja tako rečeno skrči in med robom prsti ter loncem nastane razmik. Običajno velja pravilo, da pri sobnih rastlinah potopite prst v zemljo za nekaj centimetrov in če je zemlja spodaj suha, je čas za zalivanje.
Na vrtu je eden od znakov za pomanjkanje vode ta, da se upočasni rast zelenjave. Če so vaše bučke pred dnevi rastle kot za stavo, zdaj pa nastane komaj kakšna, je to očiten znak, da je žejna vode. Vrt zalivamo zjutraj ali zvečer, ko vročina že popusti. V nasprotnem primeru rastline lahko doživijo šok.
Pazite, kako zalivate
Pri sobnih rastlinah je pomembno, da zalivamo ob robu zemlje, se pravi ne naravnost na rastlino. Če nismo prepričani o tem, ali zalivamo preveč, vodo raje nalijemo v podstavek, od koder jo korenina lahko po potrebi črpa. Vedno uporabljamo postano vodo ali deževnico.
Vrt zalivamo vsakih nekaj dni in to kar intenzivno. Tla morajo biti mokra do globine 15 cm. Če zalijemo manj in zmočimo samo vrhnjo plast, bo rastlina naredila plitve korenine, suša pa jo bo bolj prizadela. V primeru vročinskega vala pa raje zalivamo kar vsak dan. Ponovno zalivamo zemljo, ne rastline. Pri zalivanju pazimo, da uporabimo drobne kapljice, ne pa curka vode, ki bo utopil našo zelenjavo.
Ideje za zalivanje
Naših zelenjavnih gredic ni dobro zalivati s talnimi razpršilkami. Te so primerne le za zalivanje trate. Odličen sistem zalivanja, še posebej, če ste na dopustu, je kapljični. Kapljači so nameščeni tik ob rastlinah na tleh, zato voda kapljico po kapljici teče do korenin.
Zastirka je tudi dobra ideja, saj pripomore k boljšemu zadrževanju vlage v zemlji. Prav tako vpliva na povečano mikrobiološko aktivnost tal in zmanjšano erozijo. Za zastirko lahko uporabite plast slame, liste paradižnika, meliso, meto, praprot in podobno.
Novinar
