Stare stavbe so v veliko primerih energetsko potratne. Toplota uhaja skozi neizolirano ali slabo izolirano streho ter slabo izoliran zunanji ovoj stavbe, vrata in okna ne tesni več dovolj dobro. Prej ali slej je potrebna energetska sanacija. Kako se pravilno lotiti postopka?
Energijska učinkovitost stavbe
Pravilik o metodologiji izdelave in izdaje energetskih stavb (Ur. l. RS, št. 77/2009) določa vse glede izdelave energetskih izkaznic – od vrst izkaznic do postopkov izdelave, za katere stavbe jih je treba izdelati idr. Z energetske izkaznice lahko razberemo, kako učinkovita je stavba z energijskega vidika. Obvezne so v prometu z nepremičninami (obstajajo sicer izjeme, recimo stavbe, ki so pod varstvom kulturne dediščine). Medtem ko se za obstoječe stavbe izdela merjena energetska izkaznica, se za novogradnje izdela računska energetska izkaznica.
Energetska izkaznica je namenjena kupcu in novemu najemniku, ki se odloča za nakup ali najem in ne pozna energetskih lastnosti objekta. Priporočila kot del energetske izkaznice pa kupcu dajo jasno informacijo, kaj je potrebno na objektu še narediti, da bo bolj učinkovit. Pomeni, da dajo kupcu tudi jasno informacijo, kolikor bo moral v objekt še vložiti, da bo zadostno energetsko učinkovit. Ravno tako najemnik dobi relevantno informacijo, koliko ga bodo stali obratovalni stroški pri najemu.
Energetska prenova stavb
Ko je stavba energijsko neučinkovita, je edina smiselna poteza energetska sanacija. Če finančni viri dopuščajo, je smiselno opraviti celovito prenovo – od zunanjega ovoja, do strehe in instalacij. Kaj pa, če finance tega ne dopuščajo?
V vsakem primeru načrtujte prenovo celovito. Že pred začetkom prvega izmed več načrtovanih posegov uskladite vse posege. Stavbno pohištvo (okna, vrata) naj ustreza izolaciji zunanjega ovoja, smiselno izolirajte tudi streho in izberite način ogrevanja, ki bo najbolj optimalen.
Ko se postopka energetske sanacije lotevate po korakih, upoštevajte naslednji vrstni red:
1. Zunanji toplotni ovoj stavbe
2. napeljava ogrevanja in ogrevalni sklop
S tem, ko se najprej lotimo sanacije zunanjega ovoja, torej dodatno izoliramo fasado, streho ali zamenjamo okna, zmanjšamo toplotne potrebe v stavbi. Izolacijo fasade in menjavo oken je najbolj optimalno, da izvedemo hkrati. Nato je smiselno izolirati podstrešje oziroma izolirati/menjati streho. V naslednjem koraku izoliramo še klet oziroma tla.
Šele nato se lotimo ogrevalnih sistemov. Če se tega lotimo v zadnji fazi, lahko vgradimo kurilno napravo z manjšo toplotno močjo. Če bi se postopka lotili v obratnem vrstnem redu, bi lahko postala ogrevalna naprava po sanaciji stavbnega ovoja postala predimenzionirana in bi delovala z nižjim izkoristkom.
Ukrepi, ki nič ne stanejo
Ukrepi, ki so zastonj ali zelo ugodni, a lahko z njimi veliko prihranimo, naj bodo prvi korak. Mednje sodijo:
- pravilno zračenje,
- ohranjanje primerne temperature doma
- odstranitev vsega, kar prekriva grelna telesa,
- menjava tesnil na oknih,
- namestitev termostatskih ventilov.
Urednica portala MojPrihranek.si
