Vsem je jasno, da delež izpustov toplogrednih plinov v ozračje občutno previsok. Evropska unija si prizadeva zmanjšati to številko, posledično je v ta načrt vključena tudi Slovenija. Komisija je sprejela Poročilo o stanju energetske unije za letošnje leto, skupaj s spremnimi dokumenti o različnih vidikih energetske politike EU.
To poročilo je prvo po sprejetju evropskega zelenega dogovora. Njegov namen je uresničiti dolgoročne podnebne cilje Evrope. Posamezne države članice so morale oblikovati načrt in energetske cilje, ki jih želijo doseči do leta 2030. Splošno gledano kaže, da države lahko dosežejo te cilje in pri tem tudi lepo napredujejo.
Slovenija je med drugim sprejela naslednje ambiciozne ključne energetske in podnebne cilje, ki jih namerava uresničiti do leta 2030:
- zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za kar 36 %
- vsaj 27 % obnovljivih virov energije – tukaj je naš cilj nižji od cilja na ravni EU (32 %), in sicer zaradi okoljskih omejitev
- 3 % vlaganja v raziskave in razvoj, od tega bo 1 % javnih sredstev
Komisija je tudi poudarila primere dobre prakse v Sloveniji, in sicer:
- Slovenija si je zastavila dolgoročne cilje in vizijo, pri čemer upošteva prilagajanje v politikah in ukrepih
- prizadeva si za zmanjšanje porabe premoga za proizvodnjo električne energije
- spodbuja energetsko učinkovitost v vseh sektorjih kot instrument za varstvo okolja
- spodbuja trajnostno ekološko kmetovanje
Držimo pesti, da bo ta načrt uresničen in cilji izpolnjeni. Skrb za okolje je namreč ključnega pomena za zagotavljanje kvalitetnega življenja v bližnji in daljni prihodnosti. Čist zrak in voda namreč nista samoumevna, kot se nam to zdi.
Novinar
