Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je okviru lanskoletnega tržnega pregleda ugotovila, da so številna drva na trgu neustrezna. Številni ponudniki so prodajali drva kot suha, čeprav so vsebovala preveč vlage in zato niso bila primerna za takojšnjo uporabo. Letos pri ZPS opozarjajo na novo past.
»Tokrat ni bilo težav s presežno vsebnostjo vlage,« so navedli v sporočilu za javnost. »Izkazalo pa se je, da je lahko na paleti precej manj drv, kot je navedeno. Na nekaterih polenih je bila opazna tudi plesen.«
»Čemu pripisati slabo napolnjenost palete – zgolj površnemu zlaganju ali težnji ponudnika za dobičkom? Ne prvi ne drugi razlog ne upravičujeta tega, da potrošnik dobi manj, kot je naročil in plačal,« pravijo na ZPS.
>> PREBERITE VEČ:
Kako so ugotavljali slabo napolnjenost palete
Drva so na voljo na paletah različnih dimenzij, največkrat 1,7 ali 1,8 prostorninskega metra (prm), najmanjša je 1 prm. Koliko drv je v resnici na paleti, je odvisno od načina zlaganja. Kot pojasnjujejo na ZPS, se je izkazalo, da ponudniki precej slabo zapolnijo prostor, ki ga omogoča paleta.
»V laboratoriju smo vsa drva s palete preložili na posebno stavo poznanih dimenzij in tako dobili podatek o dejanski količini prostorninskih metrov drv. Izmerjeno količino smo nato primerjali z efektivno prostornino (notranje dimenzije) palete. Odstopanja so bila precejšnja, v enem primeru je »manjkalo« kar 22 odstotkov drv,« je opozorila Barbara Primc z Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »Glede na to, da se cena za prostorninski meter drv na paleti brez dostave giblje od 87 pa do 105 evrov, lahko hitro izračunamo, da manjko drv na paleti ceno dvigne tudi za več deset evrov na paleto.«
Kot pojasnjujejo, drva niso vsebovala prevelike količine vode, je bila pa na več polenih prisotna površinska plesen. Razlog bi lahko bilo neustrezno skladiščenje, vlažna površina pa je idealno gojišče za nastanek plesni in gliv.
»Plesen je sicer površinski pojav, ki ne vpliva na kalorično oziroma kurilno vrednost. Ravno nasprotno je v primeru trohnobe, kjer glive razkrajajo lesno substanco. Pri nobenem vzorcu sicer nismo odkrili več kot pet odstotkov polen z vidno trohnobo, kar je meja za kakovostni razred A2. Z vidika vpliva na zdravje pa je vnašanje plesnivih polen v kurilnico ali celo v bivalne prostore, če jih kurimo v kaminu, lahko problematično,« je še izpostavila Primc.
Urednica portala MojPrihranek.si
