Pandemija trenutno kraljuje v naših mislih in medijih, kar pa ne pomeni, da lahko pozabimo na podnebno krizo. Podnebne spremembe in degradacija okolja namreč močno ogrožajo ves svet. Evropska unija je v ta namen zato oblikovala Evropski zeleni dogovor, katerega cilj je vzpostavitev trajnostnega gospodarstva EU.
Nova strategija namerava Unijo preoblikovati v sodobno gospodarstvo, v katerem do leta 2050 ne bo več neto emisij toplogrednih plinov, katerega gospodarska rast ne bo vezana na rabo virov in v katerem nihče ne bo prezrt. Glavni cilj EU je biti podnebno nevtralna leta 2050. Zato je predlagala evropski podnebni zakon, ki bo politično zavezo spremenil v pravno obveznost.
EU bo tako zagotovila finančno podporo in tehnično podporo tistim, ki bodo najbolj prizadeti pri prehodu na zeleno. V ta namen je oblikovala mehanizem za pravičen prehod, ki bo med leti 2021 in 2027 pomagal zbrati najmanj 100 milijard evrov v najbolj prizadetih regijah.
Zeleni dogovor deluje na naslednjih področjih politike: biotska raznovrstnost, od vil do vilic, trajnostno kmetijstvo, čista energija, trajnostna industrija, gradnja in prenova, trajnostna mobilnost, odpravljanje onesnaževanja in podnebne akcije. Zadnji cilj želi EU narediti podnebno nevtralno do leta 2050.
Če želimo doseči ta cilj, bo treba ukrepati v vseh sektorjih našega gospodarstva. Potrebne bodo naložbe v okolju prijazne tehnologije, podpora industriji za inovacije, uvajanje čistih, cenejših in pa bolj zdravih načinov prevoza, dekarbonizacija energetskega sektorja, povečanje energijske učinkovitosti stavb in delo z mednarodnimi partnerji za izboljšanje globalnih okoljskih standardov.
Evropski zeleni dogovor tako vsebuje akcijski načrt in ambiciozen načrt. Za zaustavitev in preprečitev podnebne krize pa potrebujemo ravno to. Držimo pesti, da bo cilj dosežen in bo EU čez tri desetletja resnično podnebno nevtralna.
Novinar
