V državi, ki jo pesti pomanjkanje hrane, je izjemno pomembno njeno ohranjanje. Da se hrana, predvsem sadje in zelenjava, ne bi tako hitro pokvarila, je bilo treba najti rešitev. Nigerijski podjetnik je pred leti začel graditi tako imenovane hladne sobe, ki so postale odrešilna bilka pri ohranitvi hrane. Kako se lahko cel svet nauči iz nigerijske zgodbe in v čem se je skrivala ta preprosta skrivnost?
Globalni problem hrane
Metanje hrane v smeti je globalen problem, ki ga čutijo tisti v Nigeriji in tisti na Nizozemskem. Vseeno pa rešitev iz drugačnih razlogov v Nigeriji, ne more biti tako preprosta in hitra kot rešitev te težave na Nizozemskem. Lep primer za to sta sadje in zelenjava. Države v Afriki na letni ravni zavržejo skoraj enako količino sadja in zelenjave kot v Evropi in Severni Ameriki. V bogatejših državah se to dogaja zaradi visokih standardov na kmetijah (kakovost izdelkov) ali zaradi prevelikega nakupa ter prevelike sadne kupe. K sreči pa se je v teh državah močno zmanjšala izguba pri prevozu izdelkov. V državah, kot je Nigerija, pa je prav tam izguba največja. Kupci in proizvajalci zavržejo zelo malo količino hrane, največ se je izgubi pri prevozu in pri skladiščenju. Zaradi visokih temperatur, katastrofalnih cest in slabih pogojev pri skladiščenju se izgubi velika količina hrane. Hrane že tako primanjkuje in vsaka izguba ima lahko velik pomen.
Ideja in rešitev mladega podjetnika
Nnaemeka Ikegwuonu se je tega zavedal že kot majhen, saj je odraščal na kmetiji v mestu Owerri v Nigeriji. Na kmetiji je delal tako s hrano kot živalmi, a se za kmečko življenje ni odločil. Dolgo je delal kot novinar in ustvarjal oddaje o agrikulturi ter potoval po državi ter intervjuval kmete. Leta 2013 pa se mu je utrnila ideja. V mestu Jos Plateau je videl, kako težko je ljudem, ko vidijo, da se je hrana pokvarila. Tamkajšnja temperatura le poredko pade pod 23 °C, povprečna temperatura pa je kar 30 °C. Ko je vprašal nekega moškega, kaj bi se lahko storilo, mu je ta odgovoril, da bi bila odlična rešitev hladilnica. In Nnaemeka jo je zgradil.
Njegova prva hladilnica je bila malenkost večja kot kvadratni meter in visoka dva metra. Bila je dovoljšnja, da je idejo predstavil javnosti. Polnila se je s sončnimi paneli in imela neomejeno napajanje. Ko jo je predstavljal kmetom, so mu ti odgovorili, da je odlična rešitev, a si je ne morejo privoščiti.
To ga ni ustavilo in hladilnice je obdržal v svoji lasti ter jih oddajal v najem. Leta 2015 je s pomočjo investitorja Factor Ventures ustvaril hladilnice ColdHubs. Danes že več kot 3500 kmetov in prodajalcev uporablja njegove hladilnice. Nnaemeka pravi, da se je kvarjenje zmanjšalo za kar osemdeset odstotkov in zvišalo dobiček uporabnikov za četrtino. Ocenjuje, da so s pomočjo hladilnic privarčevali kar 20 tisoč ton hrane. Poleg tega so mnogim omogočili dostop do (sveže) hrane in ustvarili veliko služb ter tako izboljšali ekonomski položaj posameznikov.
Trenutno je v uporabi 24 hladilnic ColdHubs in pokrivajo trinajst od triinšestdeset držav v Nigeriji. V izdelavi jih je še trideset. Poleg širjenja v Nigeriji, načrtujejo tudi širjenje v Južnem Sudanu, Sierri Leone, Liberiji, Benini in Keniji.
SEO urednik
