Visoke grede so pravi trend urbanega vrtnarjenja, predvsem zaradi svojega izgleda – vrtu dodajo namreč kar nekoliko idiličen pridih. A še ena od ključnih prednosti visoke grede je ta, da na tak način dvignemo vrtno površino nad nivo zemlje, zato se izognemo sklanjanju. Pridobimo pa z visoko gredo tudi bolj lahka, zračna in rodovitna tla, ki se hitreje segrejejo in posledično pospešijo kaljenje semen ter ukoreninjanje presajenih sadik. Kako pa jo izdelati?
Prednosti visokih gred
Poleg uvodoma že omenjenih prednosti, ki jih ponuja visoka greda, se ta lahko pohvali še z pridelki visoke kakovosti, ki so pridelani brez uporabe kemičnih pripravkov, omogočajo intenzivno pridelavo zelenjave na majhni površini, hitrejša je proizvodnja humusa, zaradi toplejših tal zelenjava uspeva tudi bolj zgodaj, lahko jih postavimo tudi na slabo rodovitno podlago in je ni potrebno prekopavati. Poleg tega pa zaradi njihove zgradbe na površini ne zastaja voda, zemlja je dobro pripravljena in vsebuje veliko hranljivih snovi, zato so rastline bolj zdrave in bolj odporne na bolezni in škodljivce, zaradi sproščanja toplote ob razgradnji organskih materialov lahko spomladi Kako izdelati visoko gredo ter zaradi višje lege so bolj izpostavljene soncu, kar ugodno vpliva na rastline.
Slabosti visokih gred
Ključna slabost visoke grede je, da se zemlja v njih hitreje izsuši, zato je potrebno v poletnem času več zalivanja. Delno lahko preveliko izsuševanje ublažimo z zastirko. Nekaterim predstavlja postavitev visoke grede tudi visok strošek, zato lahko posežete tudi po denimo odsluženih paletah in jih uporabite pri postavitvi. Tudi izgledajo super. Ne uporabljajte pa ostankov starih hlodov ali smrekovih desk, ker to ni tako obstojen material in na prostem hitro propade. Raje izberite les akacije, macesna ali hrasta. Ne posegajte niti po plastičnih ali kovinskih okvirjih.
Prostor in lega sta pomembna
Visoko gredo vedno postavimo na sončni, a zavetrni lokaciji. Upoštevati moramo, da je najbolj primerna širina do maksimalno 140 cm oziroma toliko, da nimamo težave z dosegom rastlin. Višino grede oziroma stranic lahko določite poljubno tako kot vam najbolje ustreza in bo obdelovanje rastlin v visoki gredi čim udobneje. V povprečju je celotna višina od dna jame do vrha med 90 in 120 cm. Tudi dolžino in obliko visoke grede določite poljubno odvisno od želja, prostora in materialov, ki jih imate na voljo. Oblike so lahko različne – ravna, L oblike, stopničasta …
Izdelava visoke grede
Visoka greda se izdeluje po korakih in po plasteh.
1. korak
Najprej na mestu postavitve odstranite travno rušo. To boste kasneje uporabili kot organski material pri nanašanju različnih plasti. Na ravni površini sestavite spodnji okvir visoke grede in vse skupaj prestavite na stalno mesto. Tukaj visoko gredo sestavimo do konca, saj je kasneje ne bomo več premikali.
2. korak
Notranje stene zaščitite z gradbeno folijo za nasipe tako, da so stranice ovite s folijo po celi višini. Gradbeno folijo pritrdite s sponkačem ali manjšimi vijaki. Na dno položite volneni vložek, ki bo varoval gredo pred voluharji. Na dno se lahko namesto volnenega vložka položi tudi Inox mreža, ki prav tako ščiti visoko gred pred vsiljivci.
3. korak
Napolnimo visoko gredo po plasteh:
– 5 cm zemlje za začetek, da pokrijemo ovčjo volno
– 15 cm drenažne plasti – veje ki jih zlagamo cik-cak, kotičke med vejami zapolnimo z listjem ali zemljo. To pomaga pri odtekanju odvečne vode.
– 10 cm vodo zadrževalne plasti – slama, listje, lahko tudi travna ruša in nekaj zemlje.
– 20 cm rodovitne vrtne ali njivske zemlje.
– 10 cm komposta, v katerega direktno sejemo in sadimo. Na sloj komposta lahko položite še koščke kartona, ki postane ob razpadanju in gnitju idealna vaba za deževnike.
Če vam višina visoke grede ne predstavlja tolikšne prednosti, lahko izberete tudi dvignjeno gredo, ki v višino merijo do 30 cm. Pri teh so rastline bližje tlom, manj je zalivanja, pa tudi stroški izdelave grede so nižji.
Viri:
– Vrtobilja.si
– Merkur.si
Novinarka
