Rezervni sklad: kdo vplačuje, koliko, čemu je namenjen

Ustanovitev rezervnega sklada je obvezna v večstanovanjskih stavbah z več kot dvema etažnima lastnikoma in več kot osmimi posameznimi deli.

Kje se zbirajo sredstva

Sredstva rezervnega sklada vodi upravnik večstanovanjske stavbe na fiduciarnem računu.

Sredstva se lahko vodijo:
1. Ločeno za vsako večstanovanjsko stavbo posebej.
2. Etažni lastniki se lahko odločijo, da se sredstva rezervnega sklada zbirajo na enotnem fiduciarnem računu upravnika, odprtem za zbiranje sredstev rezervnega sklada več večstanovanjskih stavb. V tem primeru upravnik za sredstva rezervnega sklada vodi knjigovodsko ločeno evidenco za vsako večstanovanjsko stavbo posebej.

Izplačila iz rezervnega sklada

Etažni lastniki lahko sklenejo, da upravnik izplačila iz rezervnega sklada izvaja le ob potrditvi enega izmed etažnih lastnikov. Poleg izbranega etažnega lastnika lahko izmed etažnih lastnikov določijo tudi njegovega namestnika. Etažnega lastnika in namestnika določijo s sklepom. Veljavno sprejeti sklep upravnik v 15 dneh predloži banki, pri kateri je odprt fiduciarni račun za sredstva rezervnega sklada večstanovanjske stavbe.

Z denarnimi sredstvi rezervnega sklada gospodari upravnik. Upravnik lahko sredstva rezervnega sklada naloži v depozite pri banki, ki ima v skladu s predpisi o bančništvu dovoljenje za sprejemanje depozitov na območju Republike Slovenije, v nakup obveznic države ali vrednostne papirje centralne banke. O tem kam upravnik naloži sredstva rezervnega sklada se lahko upravnik posvetuje tudi z etažnimi lastniki.

Sredstva rezervnega sklada so namenska Skladno z zakonom se smejo porabiti za:
– poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v načrtu vzdrževanja,
– poravnavo stroškov, vezanih na učinkovitejšo rabo energije,
– plačilo izboljšav,
– plačilo nujnih vzdrževalnih del,
– odplačevanje v te namene najetih posojil in
– zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad.

Vračilo že vplačanih sredstev

Premoženje rezervnega sklada je skupno premoženje vseh etažnih lastnikov, zato ni mogoče, niti ob prodaji stanovanja, zahtevati vračila vplačanih zneskov.

Premoženje rezervnega sklada ni del upravnikove stečajne mase in vanj ne morejo poseči upravnikovi upniki v izvršilnem postopku, kar izrecno določa Zakon.

Višina vplačil v rezervni sklad

Minimalno višino vplačil v rezervni sklad določa Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka.

Tako zaradi zakonske določbe, ki opredeljuje vsa vplačana sredstva v rezervni sklad kot skupno premoženje etažnih lastnikov, kot tudi zaradi dejstva, da se za potrebe vzdrževanja večstanovanjske stavbe zagotavljajo posojilna sredstva vsem etažnim lastnikom, četudi jih nekateri ne potrebujejo, je za odločitev o najemu kredita v breme rezervnega sklada potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.

Višina vplačil znaša:

Starostni razred EUR/m²
I (do 10 let) 0
II (nad 10 do 30 let) 0,20
III (nad 30 do 60 let) 0,25
IV (nad 60 let) 0,30

Vir: Gov.si

Nadja Jurca

Urednica portala MojPrihranek.si

Prejšnji članekBetonski strešnik je prva izbira za okolju prijazno gradnjo!
Naslednji članekSpomladansko čiščenje: kako se lotiti?
Nadja Jurca

Urednica portala MojPrihranek.si

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.