Kar se je nekoč v glavnem dogajalo v naravi, smo že prestavili v laboratorije. Celularna agrikultura je znanstvenikom omogočila proizvodnjo mesa brez ubijanja živali. Zdaj so izumili še način, kako podobno storiti z drevesi. Bomo po novem pohištvo, časopise, škatle in vrečke dobili s 3D-tiskanjem in pustili drevesom, da rastejo?
Gozdove krvavo potrebujemo
Svetovno prebivalstvo je v številu preseglo mejnik 8 milijard. Od začetkov civilizacije nam je uspelo zradirati dobro polovico (54 %) dreves na Zemlji. Ko slišimo, da zadnje nosoroge na svetu dan in noč ščitijo pred divjimi lovci, mariskdo ne ve, da je najbolj iskano divje blago palisander. Kjer ga je najti, od Tajske do Madagaskarja, najdemo tudi ljudi, ki bi palisander posekali in prodajali na kitajskem trgu pohištva. Interakcije z divjimi lovci so v primeru palisandra tako nevarne, da si je drevo prislužilo vzdevek »krvavi les«.
Vrednost dreves se ne skriva v dragocenem lesu
Pri lesu in ostalih surovinah se podobno kot pri diamantih dogaja, da jih nekateri bolj cenijo, čim težje je priti do njih. Žal je slednje pogosto premosorazmerno s škodo, ki jo pri tem povzročimo. Drevesa niso dobra le za mizo, ki se bo v družini dedovala še, ko gozdov ne bo več. Te rastline nam nudijo senco, filtrirajo ogljik iz ozračja, prečiščujejo vodo in upočasnjujejo nevihte. Možnost 3D-tiskanja lesa je tako vzajemno koristna iznajdba za ljudi in drevesa.
3D-tiskanja so se spomnili znanstveniki MIT
Znanstveniki Tehnološkega inštituta Massachusettsa in Laboratorija Charlesa Starka Draperja so novost naznanili lani v reviji Materials Today. Projekta so se lotili, da bi zmanjšali odpadke in poseganje v okolje, istočasno pa povečali proizvodnjo. Najprej so poskusili s celicami rož cinij.
Najprej v laboratoriju živalska, zdaj še rastlinska tkiva
»V osnovi se poskus, da bi proizvedli rastlinske materiale brez same rastline, ne razlikuje preveč od tkivnega inženirstva pri živalskih celicah,« so zapisali avtorji študije. Izpostavili so še, da je njihov poskus prvi, ki aplicira celularno agrikulturo za proizvodnjo rastlinskih materialov. Do zdaj se je namreč tkivno inženirstvo bolj posvečalo živalskim celicam.
Prvo podjetje s 3D-tiskanim lesom
MIT-jevci so se res prvi lotili lesa iz celic cinij, niso pa se prvi spomnili alternative za pridobivanje lesa. Start-up podjetje Forust se s 3D-tiskanjem lesa ukvarja že leta. Začeli so z odpadnim materialom, ki ostaja od proizvodnje lesa – žagovino in ligninom. Lignin je polimer, ki pri lesu takoj za celulozo tvori največ biomase.
»Hitro smo spoznali, da je stranski produkt material, ki bi ga lahko preobrazili s 3D-tiskom,« je povedala Forustova Virginia San Fratello. Les proizvajajo iz žagovine in netoksičnega veziva. Odpadne žagovine in lignin zbirajo na smetiščih, kjer ju je več kot dovolj.
Trajnostna rešitev za manj odpadkov
3D-tiskanje je izjemno, ker omogoča proizvodnjo izdelkov v njihovi končni obliki. 3D-tiskamo lahko mize, stole, kar želimo, ne da bi potem morali kaj zavreči. Še bolj kot to navdušuje dejstvo, da bi s tem omogočili ciklično proizvodnjo. Ko pohištvo ni več uporabno, bi ga preprosto poslal nazaj proizvajalcu, ki bi ga s pomočjo 3D-tiska recikliral. Pohištvo bi lahko nastajalo brez stranskih produktov. 3D-tiskanje lesa je še v svojih zametkih, a vse kaže, da vodi v svetlo prihodnost.
Junior novinar
