Izdelava visoke grede: prednosti, slabosti in postopek izdelave

Prednosti visokih gred:

• Visoke grede omogočajo pridelavo kakovostnih pridelkov brez uporabe kemičnih pripravkov.
• Omogočajo intenzivno pridelavo zelenjave na majhni površini.
• Hitrejša proizvodnja humusa.
• Zaradi toplejših tal zelenjava uspeva tudi bolj zgodaj.
• Lahko jih postavimo tudi na slabo rodovitno podlago in ni jih potrebno prekopavati.
• Zaradi sproščanja toplote ob razgradnji organskih materialov lahko spomladi pospešimo kaljenje semen in ukoreninjanje presajenih sadik.
• Zaradi višje lege so bolj izpostavljene soncu, kar ugodno vpliva na rastline.
• Rastline so bolj zdrave in bolj odporne na bolezni in škodljivce, saj zemlja v njih ne zadržuje vode.

Slabosti visokih gred

• Zemlja v visokih gredah se hitreje izsuši, zato je potrebno v poletnem času več zalivanja.
• Postavitev visoke grede lahko predstavlja visok strošek.
• Izsuševanje lahko delno ublažimo z zastirko.
• Les ostankov starih hlodov ali smrekovih desk ni tako obstojen material in na prostem hitro propade.
• Visoka greda se vedno postavi na sončno, a zavetrno lokacijo.
• Najbolj primerna širina je do maksimalno 140 cm.
• Višino in obliko grede določimo glede na prostor in želje.

Postopek izdelave visoke grede

1. Določite lokacijo in dimenzije gredice:Izberite sončno mesto v vašem vrtu, kjer bo vaša greda. Določite dimenzije, ki jih želite, nato izmerite in označite območje.
2. Priprava območja: Odstranite vse rastline in plevel s površine območja, kjer bo stala greda. Nato izkopljite luknje za stebre. Luknje naj bodo globoke vsaj 30 cm.
3. Postavitev stebrov: Postavite stebre v luknje in jih napolnite s cementom. Stebri naj bodo postavljeni na razdalji, ki ustreza dimenzijam gredice. Pustite, da se cement posuši čez noč. Lahko seveda ta korak tudi preskočite in gred le postavite na utrjena tla.
4. Izdelava okvirja: Izdelajte okvir iz lesa, ki ustreza dimenzijam gredice. Les naj bo dovolj trden in debel, da bo prenesel težo zemlje. Okvir pritrdite na stebre z vijaki.
5. Dodajte zaščito proti plevelu: Na dno gredice položite neprepustno folijo ali karton. To bo preprečilo rast plevela skozi tla.
6. Dodajte mešanico tal: V gredico dodajte mešanico tal, ki ustreza vašim rastlinam. Lahko dodate tudi kompost ali organska gnojila za boljšo rast rastlin. Sloje organskega materiala nanestite po plasteh, recimo:

– 5 cm zemlje za začetek, da pokrijemo ovčjo volno.
– 15 cm drenažne plasti – veje ki jih zlagamo cik-cak, kotičke med vejami zapolnimo z listjem ali zemljo. To pomaga pri odtekanju odvečne vode.
– 10 cm plasti, ki zadrži vodo – slama, listje, lahko tudi travna ruša in nekaj zemlje.
– 20 cm rodovitne vrtne ali njivske zemlje.
– 10 cm komposta, v katerega direktno sejemo in sadimo. Na sloj komposta lahko položite še koščke kartona, ki postane ob razpadanju in gnitju idealna vaba za deževnike.

7. Sajenje rastlin: Ko so plasti zemlje nasute, je čas, da posadite rastline. V visoki gredi lahko posadite skoraj vse vrste rastlin, kot so zelenjava, zelišča, cvetje in celo sadno drevje. Pri izbiri rastlin upoštevajte velikost in globino grede ter se odločite za tiste rastline, ki bodo najbolje uspevale v vašem podnebju in pogojih rasti. Ne pozabite na redno zalivanje in gnojenje rastlin.

8. Vzdrževanje: Visoko gredo je treba redno vzdrževati: zalivanje, gnojenje, pletje plevela in občasno dodajanje svežih plasti organskega materiala so nujni za dobro uspevanje rastlin. Prav tako lahko občasno preverite, ali so stene visoke grede še stabilne in jih po potrebi okrepite.

Izdelava visoke grede ni tako zahtevna, kot se morda zdi na prvi pogled. S pravim načrtovanjem, izbiro materialov in pravilno postavitvijo lahko ustvarite čudovit in produktiven vrt na majhni površini. Visoke grede so odlična izbira za tiste, ki želijo vrtnariti na urbanih območjih ali na tleh, ki niso primerna za vrtnarjenje. Poleg tega pa so visoke grede tudi estetsko privlačne in lahko v vašem vrtu dodajo pravi idiličen pridih.

Če vam višina visoke grede ne predstavlja tolikšne prednosti, lahko izberete tudi dvignjeno gredo, ki v višino merijo do 30 cm. Pri teh so rastline bližje tlom, manj je zalivanja, pa tudi stroški izdelave grede so nižji.