Do konca leta 1923 je hiperinflacija naredila nemško valuto tako ničvredno, da je neka ženska porabila več milijard nemških mark za izdelavo pustne obleke iz bankovcev. Obleka je del razstave v frankfurtskem zgodovinskem muzeju, ki povzroča nelagodje med Nemci, ki zdaj trpijo zaradi največjega dviga cen od ponovne združitve države zaradi ruskega napada na Ukrajino.
»Nismo si mogli predstavljati, da bo tako relevantna,« pove Nathalie Angersbach, kustosinja razstave ‘Inflacija 1923. Vojna, denar, travma’. »Ne želimo si inflacije, a pozornost, ki jo imamo zdaj, nas osrečuje,« je dodala. Razstava, ki je bila uspešnica med mladimi in starimi, je prejela pohvale Philipa Lana, glavnega ekonomista pri Evropski centralni banki (ECB) s sedežem v Frankfurtu, ki se trudi znižati rast cen v 20-članskem evrskem območju nazaj na 2 odstotka.
Za Nemčijo kljub nedavnemu izbruhu inflacije, ki resda ni bila blizu 29.000 odstotkov ali več in je pred stoletjem hitro izničila prihranke gospodinjstev, izzivov, ki jih je izpostavila, ne gre podcenjevati. Naraščajoči stroški energije so pomagali sprožiti recesijo, ki je razkrila gospodarske šibkosti. Medtem pa povečana neenakost spodbuja oživitev skrajno desnih političnih sil.
Po Bloombergovi raziskavi analitikov bi se inflacija v največjem evropskem gospodarstvu ta mesec lahko znižala na 6,4 odstotka, potem ko je lani oktobra dosegla najvišjo vrednost pri 11,6 odstotka. Toda naraščajoče cene vsega, od bencina do masla, skupaj z zvišanji obrestnih mer brez primere, ki jih je ECB uvedla kot odgovor, so boleče. In ko se bliža konec, se morda ta čas podaljša, pišejo nemški mediji.
Grožnja AfD
Tradicionalni nemški odpor do inflacije, zakoreninjen v kalvariji dvajsetih let prejšnjega stoletja, je lani ponovno oživel, potem ko se je v prejšnjem obdobju nekoliko zmanjšal, so pokazale ankete.
Kot pred stoletjem so se gospodarske stiske, ki so sledile, izkazale za plodna tla za populizem. Podpora nemški AfD je v zadnjih mesecih narasla na rekordno visoko raven, s čimer je skrajno desna stranka prehitela levosredinske socialdemokrate (SPD) kanclerja Olafa Scholza. Simpatizerji AfD so še posebej nezadovoljni s svojim življenjem in gospodarstvom kot povprečni volivci, pravi Marcel Fratzscher, ki vodi raziskovalni inštitut DIW. Ker nemška proizvodnja stagnira, bi se stvari lahko še poslabšale.
Pri revnih je bil skok inflacije še posebej izrazit pri stroških hrane, ki predstavljajo večji delež njihove porabe kot pri premožnejših gospodinjstvih, katerih cene so rasle dvakrat hitreje kot skupne cene. V Frankfurtu, v senci nebotičnikov, v katerih so nekatere največje evropske banke, je banka hrane Frankfurter Tafel iz prve roke priča katastrofi. Prošnje za pomoč so tako narasle, da je bila dobrodelna organizacija prisiljena ustaviti nadaljnji tok upravičencev. Čeprav je prostora za shranjevanje dovolj, donacije niso dohajale povpraševanja. »Ostala je na primer le ena čebula in trije korenčki, čakale pa so štiri družine, ki so se nato začele kregati zaradi vsega,« je povedala tiskovna predstavnica Nilab Alokuzay-Kiesinger in pogledala prazne police v skladišču.
Cene verjetno ne bodo padle
Inflacija bi se lahko še upočasnila, vendar cene verjetno ne bodo padle. »Obstaja mnenje, da skupna inflacija pada,« je prejšnji teden za Bloomberg TV povedal predsednik Bundesbank Joachim Nagel. »Pogosto se zgodi, da traja več časa, da se osnovna inflacija zniža. To bi lahko bil možen scenarij. Vendar je treba počakati na septembrske številke,« dodaja.
Hkrati vlada zmanjšuje podporne ukrepe, ki so državljanom pomagali ohraniti nizke račune za ogrevanje, potem ko je vojna v Ukrajini povzročila skokovit dvig cen energije. Scholz je optimističen, da je inflacijo mogoče premagati, in ocenjuje, da je Nemčija popolnoma sposobna premagati probleme našega časa. Pobude vključujejo hitro namestitev terminalov za utekočinjen zemeljski plin za zmanjšanje stroškov energije in naložbe v zeleni prehod, da bi električna energija ostala poceni za industrijski sektor, ki je bil prej odvisen od poceni plina iz Rusije.
Kot smo omenili, v frankfurtskem muzeju obiskovalci spoznavajo nevarnosti tiskanja denarja, med njimi je tudi Klaus Moor, upokojenec, ki doma hrani škatlo z milijoni razvrednotenih mark svojega dedka. »Upam, da ne bo tako hudo, kot je bilo takrat. Imam dobro pokojnino, a predstavljam si, da se veliko družin, predvsem tistih z otroki, spopada z današnjimi razmerami.«
Urednik portala MojPrihranek
