Leta 2022 je nastalo največ odpadkov do zdaj, predvsem zaradi povečanja količine gradbenih odpadkov, pišejo na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS), medtem ko je bilo komunalnih odpadkov zbranih manj. Količina odloženih odpadkov se je znižala.
Grozljiva statistika:
-
11,7 milijona ton nastalih odpadkov,
-
za 43 % več gradbenih odpadkov,
-
1,05 milijona ton zbranih komunalnih odpadkov,
-
73,4 % ločeno zbranih komunalnih odpadkov,
-
71 % predelanih odpadkov se je zasipalo in 27 % recikliralo,
-
42 % vseh odloženih odpadkov je bilo komunalnih,
-
največ odpadkov uvoženih v Italijo in izvoženih iz nje.
Med gradbenimi odpadki prevladovala zemljina in kamenje iz izkopov
Kot še navajajo na SURS, so skoraj tri četrtine (8,6 milijona ton) vseh lani nastalih odpadkov predstavljali gradbeni odpadki – njihova količina je bila največja doslej. Kot pojasnjujejio, je to predvsem posledica povečanja količine zemljine in kamenja iz zemeljskih izkopov (za 63 %) zaradi več gradbenih projektov kot v prejšnjih letih.
Manj komunalnih odpadkov v gospodinjstvih
Komunalni odpadki so predstavljali skoraj desetino (9 %) vseh nastalih odpadkov. Njihova količina se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za 45.000 ton (za 4 %), predvsem zaradi kovin ter papirja in kartona. Mešanih komunalnih odpadkov je bilo 278.000 ton (132 kg na prebivalca), ločeno zbranih komunalnih odpadkov pa skoraj 768.000 ton oz. 73,4 % vseh komunalnih odpadkov.
V povprečju je lani nastalo 496 kg komunalnih odpadkov na prebivalca ali 22 kg manj kot leto prej. Po regijah:
- najmanj (375 kg na prebivalca) nastalo v koroški statistični regiji,
- največ (549 kg) v osrednjeslovenski statistični regiji.
V gospodinjstvih je nastalo 648.000 ton komunalnih odpadkov (307 kg na prebivalca) oz. skoraj 52.000 ton manj kot v letu pred tem.
Med komunalnimi odpadki v reciklažo največ bioloških odpadkov in papirja
S končnimi postopki je bilo predelanih 11 milijonov ton odpadkov. Recikliralo se je nekaj več kot 27 % odpadkov, od tega
- največ (44 %) gradbenih,
- nekaj manj kot četrtino so obsegali kovinski in
- skoraj osmino komunalni.
Od zadnjih so skoraj polovico predstavljali biološki odpadki, skoraj tretjino papir in papirnata embalaža ter nekaj več kot 13 % les in lesena embalaža. V sežigalnicah so kot gorivo uporabili nekaj več kot 1 % predelanih odpadkov.
Količina odloženih odpadkov upadla
Kot pojasnjujejo na SURS, se kljub večji količini nastalih odpadkov količina odstranjenih odpadkov ni povečala. Odstranjenih jih je bilo približno 384.000 ton, od tega je bila skoraj polovica trajno skladiščena, desetina sežgana z namenom odstranitve, preostanek (163.000 ton) pa odložen na odlagališčih, kar je najmanj po letu 2018. Največji delež odloženih odpadkov so predstavljali komunalni odpadki (42 %), sledili so gradbeni odpadki (24 %) in odpadki iz mehanske obdelave drugih odpadkov (18 %).
Vir: SURS
Urednica portala MojPrihranek.si
