Vsak Slovenec v povprečju prižge osem nagrobnih sveč na leto, kar pomeni skupaj okrog 16 milijonov sveč,. Ste vedeli, da jih od tega kar dve tretjini sveč porabimo ob 1. novembru?
Ta številka nas postavlja v evropski vrh po porabi sveč na prebivalca, za Hrvaško in Poljsko ter pred Avstrijo in Portugalsko. Ko sveče dogorijo, zelo hitro postanejo odpadek, ki obremenjuje okolje, pišejo na spletni strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
V Sloveniji smo v letu 2022 kupili 3992 ton nagrobnih sveč, od tega večino parafinskih (elektronskih je manj kot 10 odstotkov). Podatki sicer kažejo, da se letna količina kupljenih nagrobnih sveč zmanjšuje. V primerjavi z izhodiščnim letom 2010 se je količina v letu 2022 zmanjšala za skoraj 40 odstotkov, prav tako je za skoraj 4 odstotkov manjša od količine iz leta 2021.
Ravnanje s svečami v Sloveniji
V Sloveniji je 1199 pokopališč. Obiskovalci odlagajo odpadne nagrobne sveče (običajne in elektronske) v posebne zabojnike na pokopališču ali ob njem. Sestavljene so iz ohišja, ki je običajno iz plastike ali stekla, kovinskega pokrovčka, ostankov voska in v primeru odpadnih elektronskih nagrobnih sveč tudi iz elektronske komponente.
Leta 2021 (zadnji razpoložljiv podatek) je bilo od 4177 ton sveč, danih na trg, skupaj zbranih za 2064 ton odpadnih nagrobnih sveč, od tega smo jih reciklirali 1097 ton.
Najprej preprečevanje nastajanja odpadkov
Vsak tip sveč ima tako prednosti kot tudi pomanjkljivosti, vedno pa immo možnost odločiti se za nakup bolj trajnostne, okolju prijaznejše sveče. Ob tem seveda ne gre pozabiti, da noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati.
V skladu s Programom ravnanja z odpadki in programom preprečevanja odpadkov hierarhija ravnanja z odpadki kot prednostni vrstni red določa preprečevanje odpadkov, vključno s ponovno uporabo, šele na drugem mestu je recikliranje in drugi postopki predelave, prav na koncu je njihovo odstranjevanje (odlaganje).
Odpadne nagrobne sveče se pravilno odlaga v namenske zabojnike, ki jih najdete na pokopališčih in so jasno označeni z napisom “Samo za nagrobne sveče”. Še vedno jih veliko pristane med mešanimi odpadki, tudi pravilno odložene pa prinašajo veliko slabega.
Odpadne nagrobne sveče niso nevaren odpadek, vendar njihovo odstranjevanje lahko povzroča škodljive vplive na okolje. Kot odpadek sveče predstavljajo predvsem veliko breme za okolje, saj je zunanji del nagrobnih sveč običajno izdelan iz kombinacije polipropilena (PP) in polivinilklorida (PVC) in ga ni mogoče v celoti snovno predelati. Notranjost sveč je iz parafina, ki je nerazgradljiv stranski produkt predelave nafte.
Zagotavljanje recikliranja odpadnih materialov iz nagrobnih sveč prispeva k ohranjanju naravnih virov in preprečevanju emisij v okolje zaradi nevarnih snovi, ki nastajajo pri razpadanju ali sežiganju PVC. Največje težave povzroča kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Velike količine skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč povečujejo tudi požarno ogroženost, kar se je pred časom pokazalo pri požarih odpadkov v različnih krajih.
Obiskovalci pokopališč naj bodo pri uporabi ”biorazgradljivih sveč” pozorni, da njihove (biorazgradljive) ostanke po uporabi zavržejo v zabojnik za biološke odpadke.
Prižgimo svečo manj
Bodimo letos bolj odgovorni do okolja, spreminjajmo svoje navade. Število prižganih sveč na grobu ne bi smelo biti merilo našega spoštovanja do pokojnih. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo poziva, da prižgite čim manj sveč oziroma se temu izognite. “Predniki vam ne bodo zamerili, potomci pa vam bodo za to hvaležni,” dodajajo. Če pa želite na vsak način prižgati svečo, potem uporabite tiste sveče, ki jih je mogoče znova napolniti, ali takšne z daljšim časom gorenja.
Vir: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Urednica portala MojPrihranek.si
