Dolga leta so ameriški zakonodajalci, skupaj z večino preostalega sveta, domnevali raven zaupanja: “da podatkov, zbranih s strani teh platform, ne bodo uporabljali za zlonamerne namene, ki bi lahko ogrozili nacionalno varnost.”
Izvršni ukaz Donalda Trumpa iz leta 2020 je trdil, da bi lahko zbiranje podatkov s strani TikToka Kitajski omogočilo “sledenje lokacijam zveznih uslužbencev in pogodbenikov, gradnjo dosjejev o osebnih informacijah za izsiljevanje ter izvajanje korporativnega vohunjenja”. Tveganje je sicer teoretično, vendar strahove krepi nejasen del kitajskega zakona, sprejetega leta 2017. Člen sedem kitajskega Zakona o nacionalni obveščevalni službi namreč določa, da bi morale vse kitajske organizacije in državljani “podpirati, pomagati in sodelovati” pri naporih države na področju obveščevalne dejavnosti.
Ta stavek je pogosto naveden s strani ljudi, ki so sumničavi ne le do TikToka, temveč do vseh kitajskih podjetij.
Raziskovalci iz Georgijskega inštituta za tehnologijo sicer trdijo, da je ta stavek iztrgan iz konteksta, in opozarjajo, da zakon vključuje tudi omejitve, ki varujejo pravice uporabnikov in zasebnih podjetij. Od leta 2020 so izvršni delavci TikToka večkrat poskušali zagotoviti ljudem, da kitajski zaposleni ne morejo dostopati do podatkov nekitajskih uporabnikov.
Tudi podjetje samo vztraja, da podatki uporabnikov nikoli niso bili shranjeni na Kitajskem in da podatkovne centre gradijo v Teksasu ter na lokacijah v Evropi. TikTok še dodaja, da so “podatki uporabnikov zaščiteni v posebej zasnovanem zaščitenem okolju in do njih lahko dostopajo samo odobreni zaposleni, ki so podvrženi strogi neodvisni kontroli in verifikaciji.”
TikTok bi lahko bil uporabljen kot orodje za “pranje možganov”, trdi, da pravila skupnosti prepovedujejo dezinformacije, ki bi lahko škodovale širšemu javnemu mnenju
Novembra 2022 je Christopher Wray, direktor Federalnega preiskovalnega urada podal sporočilo ameriškim zakonodajalcem. “Kitajska vlada bi lahko nadzirala algoritem priporočil, ki bi se lahko uporabljal za operacije vplivanja.” Ta trditev je bila večkrat ponovljena.
Ti pomisleki so še dodatno razplamteni z dejstvom, da je aplikacija TikToka, Douyin – ki je na voljo samo v Kitajski – močno cenzurirana in domnevno zasnovana tako, da spodbuja izobraževalne in zdrave vsebine, ki postanejo viralne med njenimi mladimi uporabniki.
Na začetku vzpona TikToka so bile zaznane številne cenzure v sami aplikaciji. Uporabnica v ZDA je imela na primer suspendiran račun zaradi razpravljanja o ravnanju Pekinga s muslimani v Xinjiangu. Po ostrem javnem odzivu se je TikTok opravičil in ponovno vzpostavil račun. Od takrat je bilo le malo primerov cenzure, razen vrste kontroverznih odločitev o moderiranju, s katerimi se morajo spopadati vsa omrežja.
Raziskovalci pri Citizen Lab so izvedli primerjavo TikToka in Douyina. Sklenili so, da TikTok ne izvaja enake politične cenzure. “Platforma ne izvaja očitne cenzure objav,” so raziskovalci dejali leta 2021. Analitiki na Georgijskem inštitutu za tehnologijo so prav tako iskali teme, kot so neodvisnost Tajvana ali šale o kitajskem premierju Xi Jinpingu, in sklenili: “Na TikToku je enostavno najti na posnetke vseh kategorij. Mnogi so priljubljeni in široko deljeni.”
Celotna slika je torej polna teoretičnih strahov in teoretičnih tveganj.Kritiki trdijo, da je TikTok “Trojanski konj” – čeprav je videti nedolžno, bi lahko bil močno orožje v času konfliktov. Aplikacija je že prepovedana v Indiji, ki je leta 2020 ukrepala tudi proti desetinam drugih kitajskih platform.
Vendar pa bi lahko ameriška prepoved TikToka imela ogromen vpliv na platformo, saj se zavezniki ZDA pogosto pridružijo takšnim odločitvam. To je bilo očitno, ko so bile ZDA uspešen pobudnik bojkota Huaweija za uporabo v infrastrukturi 5G – spet na podlagi teoretičnih tveganj.
Seveda velja omeniti, da so ta tveganja enosmerna ulica. Kitajski se ni potrebno bati ameriških aplikacij, saj je dostop za kitajske državljane že vrsto let blokiran.
Novinar