Sposobnost absorpcije CO2 v evropskih gozdovih slabi

Sposobnost evropskih gozdov, da absorbirajo ogljikov dioksid se bliža točki zmerne nasičenosti, kar ogroža enega od glavnih obrambnih mehanizmov proti globalnemu segrevanju zemlje.

Evropski gozdovi se starajo, drevesa pa so vsako leto slabša pri absorbiranju emisij. Zaradi tega stalno naraščajo svetovne temperature, višina morja, vedno večje je tudi število vročinskih valov in ​​poplav, poročajo zadnje naravoslovne študije.

Gozdovom grozijo tudi požari, neurja, napadi insektov ter stalno izsekavanje gozdov za zadovoljevanje človeških potreb. Temu dodajmo še, da je nivo emisij s strani človeštva vsako leto višje. Vse to pomeni, da v Evropi gozdovi ne morejo več prevzemati naloge absorpcije ogljikovih emisij iz tovarn, elektrarn in avtomobilov, kot so to lahko počeli včasih. Gozdovi trenutno vpijejo okoli 10 odstotkov evropskih emisij.

V poročilu Nature Climate Change so tako zapisali, da mora Evropa nujno začeti zmanjševati količino ogljikovih emisij in da bo potrebno najti nove načine čiščenja teh emisij. Dober korak na tej poti je vsekakor preusmerjanje v obnovljive in čiste vire pridobivanje energije (iz vetra, sonca …). Če Evropa tega ne bo storila, potem bodo evropski gozdovi dosegli stopnjo popolne nasičenosti do leta 2030.

 

Potrebna bo tudi boljša skrb za gozdove, pravijo strokovnjaki. Starejša kot so drevesa, slabša je njihova absorpcija ogljikovih emisij. Ko drevo umre, se med gnitjem sprosti ves shranjeni ogljik, ki se je nabral v drevesu, s čemer se ponovno obremeni ostala drevesa v gozdu. Zato bo potreben boljši nadzor nad umirajočimi drevesi, njihovo izsekavanje in nasajanje novih mladih dreves.

Gozdovi so ena najpomembnejših naravnih zaščit. Čistijo zrak, emisije in uravnavajo podnebje na zemlji. Skrb za gozdove bi tako morala biti naša prioriteta.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.