Prvi razpis za električna kolesa prihaja predvidoma junija. Njihova prodaja se namreč iz leta v leto povečuje. Koliko denarja bo za to namenila in kako ga bo razdelila, še ni znano, neuradno naj bi šlo za dva milijona evrov iz podnebnega sklada.
»S subvencioniranjem nakupa električnih koles želimo spodbuditi rabo koles za dnevne poti, predvsem na razdaljah, kjer je električno kolo učinkovita alternativa avtomobilu,« so namero subvencioniranja potrdili na ministrstvu za okolje.
So pa napovedane subvencije za nakup električnega kolesa med Slovenci vzbudile veliko zanimanja, na družbenih omrežjih so se že začele vrstiti številne debate, ali je ukrep smiseln ali ne. Ekonomist Matej Lahovnik težavo vidi prav v viru financiranja: »Ekološki sklad se polni s podnebnimi dajatvami, zaradi tega imamo vsi dražjo elektriko. Logično bi bilo, da država spodbuja manjšo porabo električne energije, energetsko obnovo stavb, ne pa nakup električnih koles, kjer se poraba električne energije povečuje, poraba lastnih kalorij pa zmanjšuje.«
Podobne subvencije sicer v Evropi niso novost.
Kaj pa cene?
Kot poroča Forbes Slovenija je naprimer v kolesarski trgovini A2U razmerje med prodajo navadnih in električnih koles ena proti ena. Najcenejše električno kolo stane 1.590 evrov, najdražje, polnovzmeteno gorsko kolo, pa 10.399 evrov. Najbolj prodajano kolo je trenutno električna verzija Ghost E-Teru, ki stane malenkost manj od 2.000 evrov, 80 odstotkov električnih koles prodajo v cenovnem razredu med 2.000 in 3.000 evrov.
Urednik portala MojPrihranek
Ampak to je isto kot pri e-avtomobilih. Cene so taki visoke, da izdelke kupujejo le tisti, ki bi si jih tudi sicer lahko privoščili, nekateri morda s kakšnim mesecem varčevanja več, a vseeno. Na ta način se razporeja denar od vseh k bogatejšim. Revni kupijo kolo na policijski dražbi, seveda ne električno.