EU želi zeleni prehod izvesti z zelenim dogovorom, katerega cilj je doseči podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050. Stranke in liste, ki bodo sodelovale na evropskih volitvah, se zavzemajo za pravičen sistem. Nekatere opozarjajo, da je treba zavest o tem dvigniti v državah izven EU in da je treba prehod izvajati na podlagi analiz.
STA je strankam in listam, ki se bodo potegovale za sedeže v Evropskem parlamentu, zastavila vprašanje Katere konkretne spremembe v dosedanjem konceptu zelenega prehoda bi si želeli, da bo ta odgovarjal vašim pričakovanjem in predstavam o razumnem zelenem prehodu?
Gibanje Svoboda
Zeleni prehod je že zastavljen razumno in po načelu, da plača tisti, ki onesnažuje. Ta sredstva se stekajo za zaščito pred posledicami naravnih nesreč, razvoj infrastrukture, vlaganje v inovacije in za blaženje energetske revščine. Strinjamo se, da je EU sprejela ambiciozne podnebne ukrepe, ki jih je treba zasledovati, hkrati pa analizirati učinke. Osredotočiti se moramo na ukrepe, kot so zmanjšanje subvencij fosilnih goriv in zmanjšanje izpustov metana ter prizadevanja, da temu sledi ostali svet.
Slovenska demokratska stranka (SDS)
Predvsem postopne in premišljene. Želeli bi si, da med političnimi skupinami v Evropskem parlamentu ne bi prihajalo do trgovanja s številkami o tem, kdo bo bolj pogumen pri omejitvi izpustov, in letnicah. Menimo, da je pred vsakim takim ukrepom treba izvesti podrobno študijo izvedljivosti z vidika strateške prehranske varnosti v Evropi. Želimo si tudi večje teže evropskih zamisli globalno. Prepričati moramo tiste, ki naš planet najbolj onesnažujejo.
Vesna – zelena stranka
Razumen zeleni prehod pomeni ukrepe, ki vodijo h koncu uporabe fosilnih goriv. Ukrepi takšnega prehoda omogočajo ohranitev človeških življenj in preprečitev vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so višje temperature in suše, ki vplivajo na razpoložljivost vode in kmetijstvo, izumrtje vrst, vpliv na zdravje ljudi. Če želimo ohraniti planet, primeren za življenje za naše in prihodnje generacije, se moramo spopasti s podnebno krizo. Zato potrebujemo zeleni prehod.
Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) in Dobra država
EU mora zavzeti aktivno politiko zaščite okolja in biotske raznovrstnosti ter v praksi upoštevati načelo trajnostnega razvoja. Narediti mora vse, da se začnejo zmanjševati uničujoče posledice podnebnih sprememb, in poskrbeti, da bodo zanamci imeli možnost živeti na čistem in mirnem planetu. Nasprotujemo radikalni, nemški usmeritvi na zgolj obnovljive vire energije, kar ne prispeva h globalnemu razogljičenju, ampak k deindustrializaciji Evrope, energetski revščini, inflaciji in nestabilnosti.
Slovenska ljudska stranka (SLS)
Podatki kažejo, da je EU od leta 1990 do danes zmanjšala izpuste za skoraj 30 odstotkov, globalni izpusti pa so se povečali za 35 odstotkov. V Evropi ustvarimo od sedem do osem odstotkov svetovnih izpustov ogljikovega dioksida, ZDA okoli 35 odstotkov, Kitajska več kot 20-odstotni delež eksponentno povečuje, na isti poti je Indija. Zeleni prehod v Evropi si zato ne sme podrediti ostalih politik. Cilji morajo biti realni in podprti z ekonomskimi študijami vpliva ter morajo temeljiti na inovacijah.
Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi)
EU brez jedrske energije ne more zmanjšati izpustov ogljikovega dioksida. Sončne in vetrne elektrarne ne bodo dovolj, jedrska energija mora postati hrbtenica energetske politike. Investicije v nove jedrske elektrarne morajo biti sofinancirane tudi z evropskimi sredstvi. Namesto omejitev in prepovedi potrebujemo inovacije. Nesmiselne prepovedi, kot sta prepoved kurjenja na drva ali prodaje vozil, vzbujajo odpor do zelenega prehoda, ki je nujen, a mora temeljiti na realnih tehnologijah in dejstvih.
Levica
Koncept zelenega prehoda ne sme več temeljiti na paradigmi neskončne rasti akumulacije kapitala. Temeljiti mora na paradigmi odrasti, ki jo razumemo kot krčenje proizvodnje in potrošnje, ki z redistribucijo bogastva in z mehanizmi demokratičnega planiranja izboljšuje stanje naravnega okolja, zvišuje kakovost življenja delovnih ljudi ter povečuje enakost med ljudmi na celotnem planetu.
Zeleni Slovenije
Želimo si, da zeleni prehod postane pravičnejši do ljudi. Zato smo v izhodišče postavili trajnostne, zelene, liberalne in socialne politike, ki morajo s prepletom to omogočiti. Zagovarjamo, da prenova energetske politike privede do večje avtonomije EU. Vlaganja v zelene tehnologije bodo okrepila globalno konkurenčnost EU in omogočila izvajanje ustreznih socialnih politik. S krepitvijo demokratičnosti oblikovanja in izvajanja teh politik pa bi dosegli njihovo večjo sprejemljivost med ljudmi.
Socialni demokrati (SD)
Na prvo mesto postavljamo pravičnost: stroške zelenega prehoda morajo nositi predvsem tisti, ki povzročajo največ okoljske škode. Ljudem je treba zagotoviti pomoč, da bodo zmogli stroške potrebnih investicij. Pomembno je ohraniti osredotočenost na cilj razogljičenja, zato z novimi tehnologijami ne smemo povzročati nove škode. Izjemno pomembno pa je tudi, da ohranimo zanesljivost energetske proizvodnje in zagotovimo sodelovanje vseh globalnih akterjev, saj imamo vsi le en planet z enim ozračjem.
Državljansko gibanje Resni.ca
Za razumno okoljevarstvo zagovarjamo preusmeritev sredstev v dejanske okoljske ukrepe, kot so ohranjanje vodotokov, zaščita pred naravnimi katastrofami in preprečevanje ekoloških nesreč. Poudarjamo potrebo po uporabi znanstveno potrjenih tehnologij, ki so prilagojene lokalnim potrebam, izogibanje spornim metodam, kot je uporaba glifosata, in vzpostavitev transparentnega vrednotenja vplivov na okolje pri vseh projektih.
Nič od tega
Zeleni prehod ne sme biti na ramenih kmetov in najrevnejših ter nova niša za bogatenje elite, ampak mora biti breme enakomerno razdeljeno tako, da večji onesnaževalci plačajo več. Trgovanje z emisijskimi kuponi je uvedla Evropska komisija leta 2005 in je nov vir tajkunizacije, ki k zelenem prehodu prispeva mnogo manj, kot prispeva k prehodu v denarnice posameznikov, ki se v tistem trenutku znajdejo pri koritu. Zato bi bilo bolj smiselno uvesti davke na izpuste, ki bi se stekali v podnebni sklad.
Urednik portala MojPrihranek
