Evropska komisija je 6. 11. 2013 predlagala zakonodajo, ki je potrebna, da Evropska unija formalno ratificira drugo ciljno obdobje (2013–2020) Kjotskega protokola o podnebnih spremembah.
EU, države članice in Islandija so se zavezale, da bodo do leta 2020 skupaj dosegle 20-odstotno zmanjšanje svojih skupnih emisij toplogrednih plinov v primerjavi z ravnjo leta 1990 oziroma njihovih drugih referenčnih let.
Komisija je predlagala novo zakonodajo tik pred naslednjo podnebno konferenco ZN, ki bo potekala naslednji teden v Varšavi in na kateri bo pripravljena osnova za nov, pravno zavezujoč globalni sporazum, sprejet do leta 2015. Čeprav se je EU in več kot 80 drugih držav zavezalo k zmanjšanju emisij do leta 2020, to še vedno ne zadošča, da bi se globalno segrevanje zadržalo pod pragom 2° C v primerjavi s temperaturo iz predindustrijskega obdobja.
Na konferenci si bo EU prizadevala za sprejetje uravnoteženega paketa sklepov za pospešitev mednarodnih podnebnih ukrepov. Velike možnosti za nadaljnje zmanjšanje emisij predstavljajo strožji ukrepi na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije, zmanjševanja uporabe fluoriranih toplogrednih plinov, reforme subvencioniranja fosilnih goriv ter emisij toplogrednih plinov v letalstvu in pomorskem prometu. EU si še zlasti prizadeva, da bi konferenca v Varšavi poslala jasno sporočilo na področju fluoriranih toplogrednih plinov in stranke pozvala k spoštovanju Montrealskega protokola o zaščiti ozonskega plašča ter zmanjšanju uporabe fluoriranih ogljikovodikov, skupine še posebej škodljivih toplogrednih plinov.
Namen srečanja v Varšavi je tudi poglobitev izvrševanja zavez, sprejetih na predhodnih srečanjih. Gre za vprašanja o obvladovanju izgub in škode, nastalih zaradi podnebnih sprememb, zlasti v ranljivih državah v razvoju. Nasloviti je treba tudi vprašanje financiranja podnebnih ukrepov v državah v razvoju. Prav tako je treba doseči soglasje o pravilih preglednosti za že sprejete zaveze ter pripravi pravil za izvrševanje drugega ciljnega obdobja kjotskega protokola, ki poteka od 2013 do 2020.
EU in države članice so se zavezale, da bodo zagotovile 7,2 milijarde EUR razvojne pomoči za financiranje ukrepov „s takojšnjim začetkom“ v obdobju 2010–2012. To zavezo so presegle s skupno 7,34 milijarde EUR pomoči, od tega 2,67 milijarde EUR v lanskem letu. Čeprav za leto 2013 taka zaveza ne obstaja, so EU in več držav članic objavile namero o prostovoljni pomoči za države v razvoju v višini 5,5 milijarde EUR.
