Nafta je danes najbolj uporabljen vir energije na svetu. Nafta je fosilno gorivo, ki se uporablja v industriji, za kurjavo in v transportu. Zato je dobro, da si malo podrobneje pogledamo, kako je nafta nastala, kako jo pridobivamo in za kaj vse jo uporabljamo.
Kako je nafta nastala?
Nafta je nastala iz ostankov rastlin in živali, ki so živele pred milijoni let v morskem okolju. Vse to se je dogajalo še v času pred dinozavri. V preteklih letih so bili ti ostanki ali fosili, pokriti s plastmi blata. Toplota in pritisk sta te plasti ostankov spremenile v to čemur danes pravimo surova nafta. Samo ime nafta izvira iz staroperzijske besede “nafata”, kar pomeni znojiti se. Nafto so uporabljali za premaze lesa pri gradnji
ladij (Feniani), za gradnjo cest (Perzijci), za balzamiranje (Egipani) in že tudi v medicinske namene (stari Kitajci, Grki in Rimljani).
Kje se nafta nahaja?
Surova nafta je smrdljiva, navadno tekočina črna ali temno rjave barve in jo po navadi najdemo v podzemnih področjih, imenovanih tudi skladišča. Znanstveniki in inženirji raziskujejo, izbrano območja, s študijem vzorcev kamnin iz zemlje. Ko so meritve opravljene se oceni ali je v podzemlju nafta. Če so rezultati meritev pozitivni, potem se začne vrtanje. Nad mestom kjer se nahaja naftno nahajališče, se zgradi naftno vrtališče. Nato se s posebnimi vrtalniki prodre globoko v zemljo do naftnega skladišča. Nafta nato začne prodirati na površje, kjer jo zberemo v posebnih sodih, ki so primerni za prevažanje. Sode naftne nato peljemo v rafinerije, kjer se surova nafta predela v uporabno obliko nafte (to je lahko bencin, kurilno olje, predelana čista nafta …).
Danes se velik del nafte črpa iz podmorskih nahajališč. Ogromno nafte se namreč nahaja pod morskim dnom. Tam, kjer je nahajališče nafte, se zgradi naftna ploščad in vse naprave potrebne za črpanje nafte iz morskega dna. Tako zbrana nafta se nato z naftnim tankerjem odpelje na kopno in do naftne rafinerije. Ravno črpanje nafte iz morskih nahajališč je odgovorno za številne naftne katastrofe, ki se zgodijo, ko se nafta razlije v morje (ali zaradi napak pri črpanju nafte, ali zaradi nesreče pri prevozu s tankerjem). Te katastrofe popolnoma uničijo življenje v območju morja, kjer se nafta razlije in negativno pa vpliva tudi na širše območje.
Uporaba nafte
Pridobljeno nafto ljudje izkoriščamo za najrazličnejše namene. Največ nafte (kar 19 odstotkov vse načrpane nafte) predelamo v bencin, ki ga uporabljamo za prevoz z avtomobili. Približno 11 odstotkov se porabi za pretvorbo v čisto nafto, ki jo prav tako uporabljamo za prevozna sredstva – dizelsko gorivo in kot kurilno olje za ogrevanje prostorov. Okoli 4 odstotke nafte se porabi za gorivo za letala. Drugo pa se predela v naftne derivate za nadaljnjo produkcijo. Nafta je namreč eden ključnih gradnikov številnih proizvodov – od gum za avtomobile, pa do zobnih ščetk in vseh plastičnih stvari (plastenk, zamaškov, računalniških mišk in tako naprej …).
Države, ki danes na svetu načrpajo največ nafte so:
- Savdska Arabija,
- Rusija,
- Združene države Amerike,
- Iran in
- Kitajska.
Človeštvo vsako leto porabi okoli 1.350 milijonov litrov nafte. Od tega pa Združene države Amerike porabijo več kot petino vse svetovne nafte. Po številnih raziskavah naj bi bilo nafte dovolj še za vsaj 25 let, če bomo nekoliko zmanjšali porabo nafte v prihodnosti, pa naj bi bilo te še za 50 let.
Kljub vsemu bi bilo pametno, da bi človeštvo že zdaj začelo iskati, čim več energijskih alternativ, ki bi bile bolj prijazne do okolja.
Preberite še druge članke iz zbirke “Za najmlajše”:
Naslednja novica: Premog
Pretekla novica: Geotermalna energija
