Zadnjič smo pisali o nafti, tokrat pa bomo nekaj napisali o enem najbolj uporabljenih virov energije na svetu – premogu.
Nastanek
Premog je eno izmed fosilnih goriv, ki so nastala v obdobju paleozoika, v karbonski dobi. To je bila doba ogljika in drugih fosilnih goriv. To je bil čas, ko je bila zemlja prekrita z močvirjem in napolnjena z velikimi drevesi, praprotjo in drugimi velikimi listnatimi rastlinami. Sedimenti, kamnine in druge snovi v zemlji so se nalagale in začele kopičiti v tako imenovano šoto. Nanjo so pritiskale skale, ki so se skozi obdobja padala na sedimente. Čez milijone let so na ta način nastali premog, nafta in zemeljski plin – današnja fosilna goriva.
Premog je tako nastajal več milijonov let, zato ga danes štejemo med neobnovljive vire energije. Ko ga porabimo, se ne obnovi.
Vrste premoga
Premog je težka, črno obarvana, skali podobna snov. Sestavljen je iz ogljika, vodika, kisika, dušika in različnih količin žvepla. Obstajajo štiri glavne vrste premoga – lignit, črni premog, rjavi premog in antracit. Lignit je najmlajša vrsta premoga z lesno strukturo in se uporablja predvsem za kurivo v termoelektrarnah. Rjavi premog se uporablja za kurivo v termoelektrarnah, toplarnah in gospodinjstvih. Črni premog je starejšega izvora in se uporablja za kurivo ter za nadaljnjo predelavo. Antracit je premog najstarejšega izvora. Uporablja se v metalurgiji namesto koksa.
Pridobivanje premoga
Kako pridobivamo premog? Ločimo dva načina: površinsko in podzemno pridobivanje premoga.
Včasih se je premog pridobival predvsem iz rudnikov, kamor so se spuščali rudarji in premog nalagali na vozičke, s katerimi so ga odpeljali na zunanjost. To je bilo podzemno rudarjenje, ki je bilo za rudarje izredno naporno. Na ta način se lahko iz zemlje pridobiva premog vse do globine 300 metrov pod zemljo.
Danes se večina premoga na svetu pridobiva s površinskim rudarjenjem. Najprej se s pomočjo velikanskih strojev odstranijo zemljo in ostale snovi, da se pride do premoga. Nato se ta premog s pomočjo strojev zdrobi in naloži na tovornjake, ki ga odpeljejo v predelavo. Tu se premog očisti, saj na njem so še druge kamnine, prah in zemlja, ki jih je treba odstraniti, da bo premog primeren za sežiganje.
Tako očiščen premog se nato transportira do ciljnih porabnikov. Najbolj pogosto se premog prevaža kar z vlakom. Prevoz premoga je pogosto dražji od samega rudarjenja. S površinskim rudarjenjem lahko pridobivamo premog do globine 61 metrov pod zemljo.
Nahajališča premoga
Prvi znani rudnik premoga je bil na Kitajskem. Premog iz rudnika Fu-Shun na severovzhodu Kitajske so uporabljali že pred 3.000 leti. Takrat še niso vedeli, da je to premog, temveč so mislili, da je kamen, ki lahko gori.
Premog najdemo v številnih večjih državah (ZDA, Kitajska, Kanada, Rusija …). Samo v ZDA tako letno izkopljejo milijardo ton premoga.
Tudi v Sloveniji imamo rudnike premoga. Nosilca premogovniške dejavnosti sta Rudnik Velenje in Rudnik Trbovlje-Hrastnik.
Uporaba premoga
Zakaj pa danes premog pretežno uporabljamo? Danes se premog uporablja kot gorivo za elektrarne in tovarne. Premog se uporablja v termoelektrarnah za proizvajanje elektrike, v industriji pa se največ premoga uporablja v jeklarstvu, železarstvu in težki industriji.
Vplivi na okolje
Slaba stran premoga je, da je izredno škodljiv za okolje. Emisije, ki jih spušča pri gorenju, so namreč za ljudi strupene in škodljive za okolje. Žveplov dioksid povzroča dihalne bolezni in pripomore k nastanku kislega dežja. Dušikov oksid proizvaja smog, ki prav tako povzroča dihalne in pljučne bolezni pri ljudeh. Ogljikov dioksid je največji krivec za nastanek tople grede v našem ozračju.
Nivo uporabe premoga bi zato morali čim bolj znižati in nadomestiti z bolj čistimi obnovljivimi viri. Žal je izredno slaba novica, da je premog trenutno najbolj uporabljen vir energije na svetu, kljub vsem njegovim škodljivim učinkom.
Preberite še druge članke iz zbirke “Za najmlajše”:
Naslednja novica: Jedrska energija
