Planinske koče morajo do konca leta 2015 oziroma 2017 urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda. To je kar velik strošek, zato jih je zanimalo, kako delujejo obstoječe čistilne naprave pri planinskih kočah.
Raziskava je zelo pomembna, saj bodo na podlagi izsledkov planinska društva lahko v prihodnje natančneje odločila dejansko velikost čistilnih naprav, kar lahko predstavlja znaten prihranek pri investiciji, saj čistilne naprave pogosto dosegajo vrednosti več deset tisoč evrov.
Raziskava temelji na analizi 7 čistilnih naprav širom Slovenije, ki so v lasti 7 različnih planinskih društev. Zanimiva je tudi zato, ker lahko planinska društva, parametre analiz in opise sedmih referenčnih koč primerjajo s svojimi kočami ter tako optimalno načrtujejo velikost novih čistilnih naprav.
Analiza delovanja čistilnih naprav za odpadne vode pri planinskih kočah je plod dela diplomanta Urbana Čepona in je nastala kot odgovor na potrebe Planinske zveze Slovenije. Projektu so podporo nudili tudi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, kjer so bile opravljene vse kemijske analize in fizikalno-kemijske meritve.
Pomembnost raziskave potrjuje tudi prejeta Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v letu 2013 in tudi posebno priznanje Planinske zveze Slovenije. Tako obsežna raziskava v širšem alpskem okolju na tem področju še ni bila izvedena.
Celotna raziskava je dosegljiva na naslednji povezavi.
