Evropska unija je dosegla nov mejnik pri podnebnih dogovorih. Dogovorjeni kompromis je rezultat intenzivnih pogajanj med državami članicami. Dogovor poziva k zmanjšanju 40 odstotkov emisij toplogrednih plinov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, in zahteva, da se delež energije iz obnovljivih virov dvigne na 27 odstotkov. Oba cilja pobude naj bi bila uresničena do leta 2030.
Sporazum bo izredno težavno izpolniti predvsem državam članicam, ki se pretirano zanašajo na fosilna goriva – kot na primer Poljska. Novi predlogi, ki naj bi postali direktiva (torej neke vrste evropski zakon, ki ga morajo članice vnesti v svojo zakonodajo), naj bi po mnenju Združenega kraljestva postavljali previsoke in neuresničljive cilje.
“Cilj je znižanje toplogrednih plinov za 40 odstotkov – to je zelo verjetno največ, kar je mogoče doseči na evropski ravni,” je povedala evropska komisarka za podnebne razmere Connie Hedegaard. “To je skupni imenovalec, ki smo ga iskali več let.”
Okoljske organizacije, ki se borijo za povečanje obnovljive energije, so želele še višje emisijske cilje, vendar pa je po mnenju pripravljavcev dogovora že to skrajna meja še uresničljivih možnosti. Evropsko združenje za vetrno energijo poudarja, da če bi postavili 30-odstotni, namesto 27 odstotni dvig proizvodnje obnovljive energije, bi s tem ustvarili več kot 560.000 delovnih mest. To bi bilo vsekakor dobrodošlo glede na stopnjo nezaposlenost v Evropski uniji, ki znaša kar 12,1 odstotka.
Pomembno vlogo pri doseganju cilje Evropske unije bo imela predvsem Nemčija. Ta ima že sedaj največji odstotek proizvedene energije iz obnovljivih virov in najbolj ugodne pogoje za zmanjševanje toplogrednih plinov in emisij v zraku.
“Če bi vsa velika gospodarstva na svetu sprejela tako ambiciozne cilje, kot smo jih mi, bi bile naše podnebne razmere in prihodnost sveta še, kako svetla,” je še povedala Hedegaard.
