Talno ogrevanje postaja vse bolj popularen način ogrevanja stanovanj in hiš. Predstavljamo vam nekaj temeljnih osnov talnega ogrevanja.
Talno ogrevanje spada v skupino ploskovnih ogrevanj (poleg talnega spadata med ploskovna ogrevanja še stensko in stropno ogrevanje). Pred nekaj desetletji leti se je talno ogrevanje vgrajevalo v neizolirane objekte, zaradi česar je prihajalo do velikih toplotnih izgub, kar je slabo vplivalo na počutje in povzročalo celo zdravstvene težave pri ljudeh.
Talno ogrevanje je sistem ogrevanja, pri katerem prevzamejo vlogo ogrevalnega telesa tla. Toplotno energijo po ceveh prenaša voda, ki kroži po ceveh zalitih z estrihom. Toplotna energija se prenaša na talno konstrukcijo in ta ogreva zrak v prostoru. Talno gretje se največkrat uporablja za samostojno ogrevanje stanovanjskih hiš, industrijskih objektov, površin okrog bazenov, vhodov v hiše in toplih gred.
Danes se talno ogrevanje vse bolj uporablja pri novogradnjah ter pri nizkotemperaturnih sistemih ogrevanja, kot so toplotne črpalke.
Napačno je mišljenje, da so pri talnem ogrevanju tople le noge. Ravno nasprotno, razporeditev temperature v prostoru pri talnem gretju je skoraj idealna in veliko boljša kot pri vseh ostalih načinih ogrevanja.
Ima pa načrtovanje talnega ogrevanja veliko zahtev in omejitev. Treba je zelo dobro poznati gradbeno fiziko hiše. Osnova za talno ogrevanje je gradbeni načrt hiše – pogoji za talno ogrevanje so dobra toplotna zaščita zgradbe, pravilna izbira talne obloge, zadostna višina talne konstrukcije za vgradnjo …
Pomembno je upoštevati tudi višino prostora in hodno površino. Temperatura tal, zaradi zdravstvenih razlogov, tudi ne sme biti previsoka.
Najvišje še priporočljive temperature površine tal glede na namembnost prostora so:
- 26 – 28 stopinj Celzija v bivalnih prostori, na primer dnevne in delovne sobe, pisarne itd.
- 30 stopinj Celzija v prostorih, kjer se zadržujemo občasno (hodniki, WC),
- 32 – 35 stopinj Celzija v kopalnicah.
Pri novogradnjah ter saniranih starejših objektih, ki so ustrezno toplotno zaščiteni in toplotne izgube objekta ne presegajo 100 W na enoto ogrevane površine, lahko s sistemom talnega ogrevanja v celoti pokrijemo toplotne izgube objekta, pri tem pa ne presežemo priporočljivih vrednosti površinskih temperatur.
Največja prednost talnega ogrevanja je večja ogrevalna površina ter to, da dosežemo enako toploto ugodje v prostoru s stopinjo do dve nižjo temperaturo, kar pomeni 6 do 12 odstotkov prihranka energije. Tudi zrak v prostoru bo manj izsušen, zaradi nižje temperature ogrevne vode oziroma nižje temperaturen talne površine v primerjavi z radiatorskim sistemom.
Prednost talnega ogrevanja je seveda tudi zagotavljanje višje temperaturo tal, in sicer povprečno med 20 °C in 29 °C, medtem, ko se pri radiatorskem ogrevanju ta giblje med 15 °C in 18 °C. Kljub temu je potrebno temperaturo tal omejiti. V prostorih, v katerih se zadržujemo daljši čas, je najvišja priporočena temperatura tal 25 °C.
Talna obloga pri talnem ogrevanju
Pri talnem gretju moramo zelo paziti, katero vrsto talne obloge bomo uporabili. Ta mora biti določena že pred montažo, saj je od tega odvisna vrsta uporabljenih cevi, višina temperature ogrevane vode in način polaganja cevi. Pri izbiri talnih oblog se moramo pred nakupom pozanimati o materialu in njegovi toplotni prevodnosti.
Najbolj primerne obloge za talno ogrevanje so:
- laminat;
- linolej;
- parket (razen parket iz bukve);
- kamen;
- keramika;
- kvalitetne tekstilne talne obloge.
Za oblaganje talno ogrevanih prostorov je zaradi toplotno izolacijskih sposobnosti neprimerna pluta ter nekvalitetne tekstilne talne obloge, pri katerih lahko popusti lepilo pri visokih temperaturah in povzroči nastajanje mehurjev na talnih oblogah.
Preberite še: Ogrevanje: Cena, pogosta vprašanja, trendi in preverjeni izvajalci
