Medtem ko na področju obnovljivih virov dosegamo vidne rezultate in se uporaba vedno bolj širi v vsakdanje življenje, pa velik problem ostajajo odpadki. Ti se kljub uporabi razgradljivih in recikliranih materialov še vedno kopičijo in po nekaterih podatkih se jih le malo (predvsem embalaža) dejansko ponovno uporabi. Razlogi so različni, od mešanja različnih tipov materialov do nepravilne predelave. Zato zakonodaja EU predvideva koncept krožnega gospodarstva, ki je nastal kot odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje.
Prehod v krožno gospodarstvo se zato usmerja v ponovno uporabo, popravila in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov. Temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča uporabo nevarnih kemikalij, znižuje porabo surovin, ter preko skrbne zasnove izdelkov nastajanje odpadkov znižuje proti ničelni stopnji. Koncept izhaja iz naravnih sistemov, kjer vsaka komponenta optimalno dopolnjuje celoto. Izdelki v krožnem gospodarstvu so skrbno zasnovani tako, da omogočajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to le mogoče. Znotraj gospodarstva ostajajo tudi potem, ko material ali izdelek doseže konec svoje življenjske dobe. Spreminjanje odpadkov v vir je za krožno gospodarstvo ključnega pomena, a odpadki vendarle predstavljajo le del tega kroga. Za krožno gospodarstvo je potrebno več: od predelave, ponovne uporabe in recikliranja morajo odpadki ene industrije postati vhodni material za drugo. Učinkovita raba virov in krožno gospodarstvo sta preko strateških dokumentov, kot je Načrt za Evropo, gospodarno z viri in Sedmi okoljski akcijski program EU, postala razvojna cilja Evrope do leta 2030 in naprej.
Cilj Evropske komisije je, da do leta 2030 produktivnost virov poveča za 30 %. To bi spodbudilo rast BDP za skoraj 1 % in nastalo bi preko 2 milijona delovnih mest. Zanesljiva oskrba evropskega gospodarstva z naravnimi viri bi se povečala, ob enem pa bi znižali vplive na okolje in emisije toplogrednih plinov. Preprečevanje nastajanja odpadkov, okolju prijazno oblikovanje, ponovna uporaba in podobni ukrepi lahko evropskim podjetjem letno prinesejo 600 mio evrov neto prihrankov. Poleg paketa o krožnem gospodarstvu skupaj z revizijo ciljev in politik na področju odpadkov, je komisija oblikovala še pakete o trajnostnih stavbah, zelenem zaposlovanju in zelenem načrtu za mala in srednja podjetja.
Komisija v paketu tako na dolgi rok predlaga še višje cilje, pa tudi natančneje določene ključne instrumente nadzora na področju odpadkov. Do leta 2030 bo tako potrebno doseči 70 % recikliranja in ponovne uporabe komunalnih odpadkov, do leta 2025 za 30 % zmajšati nastale količine odpadne hrane in do leta 2020 za 30 % zmanjšati odpadke v morjih. Do leta 2030 se bo povečalo recikliranje in ponovna uporaba embalaže na 80 %, ter reciklažo posameznih materialov do naslednjih ciljev: 90 % papirja in kartona do leta 2025, ter do leta 2030 še 60 % plastike, 80 % lesa, 90 % kovin in aluminija, ter 90 % stekla.
Slovenija ostaja na tem področju daleč zadaj, kljub priporočilom Evropske komisije, saj še nimamo ne Strategije o učinkoviti rabi virov, Strategije o krožnem gospodarstvu, Strategije ravnanja z odpadki, prav tako kot ne Operativnega programa preprečevanja nastajanja odpadkov. Najdemo sicer primere dobre prakse tako v podjetjih, kot tudi med raziskovalci in invatorji, v občinah in nevladnih organizacijah, vendar za resnične spremembe in uspeh potrebujemo usklajeno podporo tovrstnim pobudam v smislu zakonodaje, ter celovitih finančnih in ekonomskih instrumentov, predvsem pa jasno definirano in stabilno smer, v katero želimo usmerjati energijo v naslednjih desetletjih, saj gre za dolgotrajen proces.
