Verd – Konec poletja se je v eno od hal nekdanjega podjetja Liko Vrhnika ponovno vrnilo življenje. V njej odslej deluje proizvodnja podjetja LESPAK d.o.o., ki iz žagovine izdeluje lesne pelete. Lastnika podjetja Primož Jelovšek in Jože Osredkar sta predstavila nekaj osnovnih dejstev v zvezi z uresničevanjem projekta.
Kurilno olje vse bolj nadomeščajo lesna goriva, predvsem lesni peleti, s katerimi lahko potrošniki po izračunih stroke prihranijo tudi več kot polovico stroškov za ogrevanje, poleg tega pa so peleti za uporabo dokaj enostavna surovina ter okolju prijazna, saj gre za neke vrste stisnjen les, ki mu naj ne bi bile dodane nikakršne kemikalije ali druge primesi. Pravzaprav so peleti, in prav tako sekanci, nastali z namenom koristno uporabiti odpadno surovino ali material, ki z predelavo lesa nastane.
“Trg sam povpraševal po tej lesni biomasi”
Da povpraševanje po tej surovin narašča, je na lastni koži ugotovil tudi eden od lastnikov podjetja LESPAK d.o.o., Jože Osredkar, ki v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji že dobrih deset let, poleg pridelave slastnih jagod in malin, pripravlja in prodaja drva iz lastnega gozda. “Enostavno so mi stranke same dale misliti – kaj spiš, zakaj še nimaš peletov, če pa trg sam povprašuje po tej lesni surovini. Privedle so me do tega, da sem prva začel razmišljati o prodaji in kasneje o lastni proizvodnji lesnih peletov. Pogosto se je namreč zgodilo, da sem stranki na dom pripeljal drva, mimo pa je pripeljal sosed in me vprašal po peletih,” zgodbo ideji razlaga Jože.
Začetki podjetja LESPAK d.o.o.
Jože Osredkar je prisluhnil trgu in znotraj dopolnilne dejavnosti na kmetiji se je sprva lotil prodaje peletov drugih proizvajalcev. A želja po lastni proizvodnji mu ni dala miru. Pred dobrima dvema letoma je svoje poslovne načrte in želje zaupal eni od strank – Primožu Jelovšku, ki mu je prav tako na dom dostavil drva. Ker je tudi on imel podobno željo, so njuni načrti hitro našli skupno pot in že decembra 2013 sta ustanovila skupno podjetje LESPAK d.o.o. Nato pa so se začeli resni dogovori glede prostora ter nakupa strojev, pri katerem sta naletela na številne težave. Sprva sta se spopadla s kupom problemov pri odločitvi o postavitvi oziroma najemu hale. Hala nekdanjega podjetja Liko Vrhnika d.d., katere del danes uporabljata za proizvodnjo, je obveljala šele kot tretja varianta in prav ta se je izkazala kot optimalna. Nato so sledile dileme pri nakupu strojev. Strmela sta k nakupu strojev slovenskega proizvajalca, saj pravita: ” S tem ko podpiraš slovensko gospodarstvo, v končni fazi podpiraš tudi samega sebe, in tega bi se morali zavedati vsi.” Tako sta ob upoštevanju omenjenega dejstva ter preverjene kakovosti izbrala peletirko italijanskega proizvajalca, mlin nemškega ter pakirnico in sušilnico slovenskega proizvajalca. Za projekt, ki velja za energetsko učinkovitega in okolju prijaznega, sta sprva želela pridobiti nepovratna evropska sredstva, vendar sta bila najprej zavrnjena, nato pa so se zahteve poostrile do te mere, da sta ugotovila, da zahtevam ne bosta kos. Tako sta od pobožne želje odstopila, kar pa je seveda pošteno povečalo njun predviden izračun glede lastnega finančnega vložka. Toda trdna odločitev ju je gnala, da sta šla v dogovarjanja za posojilo, ki pa sta ga v teh težkih časih le stežka pridobila. A vztrajnost se je obrestovala in danes sta ponosna na proizvodnjo halo z napravami, vrednimi okrog 160.000 evrov brez ddv, ki v eni uri lahko proizvede do 500 kilogramov lesnih peletov.
Postopek izdelave lesnih peletov
Vhodna surovina za izdelavo lesnih peletov podjetja LESPAK d.o.o. je izključno žagovina ali sekanci, brez kakršnihkoli primesi. “Za enkrat vhodno surovino odkupujeva le od domačih proizvajalcev, torej ta prihaja iz Zaplane, Gorenje vasi in Cerknice, in upava, da bo tako tudi ostalo, saj želiva delati s slovensko robo, ki je po izkušnjah tudi kvalitetnejša,”pojasnjujeta sogovornika in dodajata: “Nagibava se k temu, da vhodna surovina vsebuje čim večji delež iglavcev in čim manj lubja, kar naj bi štelo za kvaliteto samega peleta.” Vhodna surovina se nato preko malna še dodatno premelje, in sicer v granulacijo 6 milimetrov, nato pa se zbere v zalogovniku mokre žagovine. Iz tega silosa se žagovina dozira v peč, kjer se suši na cca 12% vlago, iz nje pa ponovno zbere v zalogovniku suhe žagovine. Od tu naprej potuje v peletirko, kjer nastajajo peleti in zato napravo imenujemo tudi srce proizvodnje. Peleti nato potujejo preko tekočega traku v zalogovnik peletev in nato v pakirnico, kjer se nazadnje poteka pakiranje v 15 kilogramske žaklje ali jumbovreče, odvisno od zahteve in želje kupca, možne so tudi druge variante kot na primer so lastne vreče.
“Slovenska proizvodnja peletov je razprodana.”
Lastnika podjetja Primož Jelovšek in Jože Osredkar računata na slovenski trg in o izvozu izven naših meja vsaj za enkrat ne razmišljata, saj je po njunih informacijah slovenska proizvodnja peletov trenutno razprodana. “Le zakaj bi hodila ven, če pa imava kupce pred domačim pragom,” pravita in dodajata: “Cilj nama je namreč v čim večji meri pokriti lokalni trg, saj je to konec koncev, zaradi ugodnega prevoza in dobre lokacije podjetja, najbolj ugodno tudi za samo stranko, seveda ob predpostavki, da ima proizvajalec kvalitetno in cenovno ugoden produkt.” Za tono peletov podjetja LESPAK d.o.o. je potrebno odšteti 227 evrov, kar je po mnenju sogovornikov, glede na kvaliteto, izredno ugodno. “Zagotavljava visoko kakovost in stojiva za tem, zato nama je prioriteta direktna prodaja oziroma prodaja na domu, kjer iz prve roke dobiva informacije glede njihovega zadovoljstva.”
Nova delovna mesta
Proizvodnjo trenutno upravljata še sama, saj sta, zaradi začetnih težav in odpravljanj le-teh, sprva morala biti med proizvodnjo ves čas prisotna Toda, ko bodo zadeve utečene in na pravih tirnicah, načrtujeta vsaj dve zaposlitvi, in sicer za izmensko delo v proizvodnji. Dejstvo je, da se oba lastnika ukvarjata še vsak s svojo dejavnostjo, ki prav tako ne sme upasti. Poleg tega pa bosta v prihodnje promociji peletov morala nameniti večjo pozornost, saj ta v tem trenutku deluje izključno od ust do ust.
Že razmišljata o nadgradnjah in izboljšavah
Poleg novih zaposlitev lastnika zagotavljata, da ne bosta spala, pač pa bosta ves čas spremljala spremembe in izboljšave na trgu, saj je proizvodnja peletov na trgu še dokaj sveža in se tehnološke nadgradnje še pričakujejo, vse v korist kakovosti in energijske učinkovitosti izdelka. Vsekakor pa bosta kaj kmalu uvedla eno od pomembnih izboljšav – povratno embalažo za lesne pelete, ki bo zanimiva za stranko, saj bo cena tako še za kak evro nižja, predvsem pa bo ta izboljšava v dobrobit okolju.
In še primerjava cene
1.000 litrov kurilnega olja stane 1.000 evrov in ustreza za 2.000 kg pelet, ki pa stanejo cca. 400 €. Prihranek v primerjavi med kurilnim oljem in peleti je torej 600 € ali kar 60%. Če pa ceno peletov primerjamo s ceno drv, so peleti za cca. 15% dražji od drv.
Odločitev je torej na strani potrošnikov oziroma kupcev, a ne pozabimo na naše okolje.
avtor prispevka: Nadja Prosen Verbič
vir: MojaObčina
