V dvorani Državnega zbora je v sredo 21. januarja 2015 potekala javna predstavitev mnenj o “Energetskem konceptu Slovenije”. Razpravo je z uvodnim nagovorom odprl minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
Energetski koncept Slovenije kot razvojni dokument, ki ima podlago v Energetskem zakonu EZ-1, bo na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez določal strateške usmeritve države na področju energetike za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let.
Kot je v uvodnem govoru povedal minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, bo ključno vodilo pri oblikovanju EKS trajnostnostni vidik in sicer zagotavljanje okoljske trajnosti, zanesljivosti in konkurenčnosti oskrbe z energijo. Pri oblikovanju izhodišč EKS je treba upoštevati, da bo treba do leta 2055 emisije toplogrednih plinov za celotno Slovenijo zmanjšati vsaj za 80 %. “Pri proizvodnji električne energije moramo zagotoviti kvalitetno in zanesljivo oskrbo, hkrati pa najti način, kako nadomestiti proizvodnjo iz premogovnih elektrarn s trajnostnimi viri, da bo celotna električna energija proizvedena v Sloveniji. V sektorju ogrevanja moramo veliko pozornost nameniti izboljšanju energetske učinkovitosti stavb. V sektorju prometa, kjer se porabi največ energije, bomo uvajali pospešen prehod na altrenativna goriva s poudarkom na e-mobilnosti,” je izpostavil minister Gašperšič.
Minister je poudaril pomembno vlogo učinkovite rabe energije in glede tega poudaril: “V novi finančni perspektivi 2014-2020 bo precej sredstev namenjenih za ukrepe izboljšanja energetske učinkovitosti v podjetjih. Dodatno pa so dobavitelji energije zakonsko zavezani za doseganje prihrankov energije preko ukrepov učinkovite rabe energije v industriji, ki bodo ključni prejemniki teh spodbud. To bo na dolgi rok prineslo prihranke energije in pomembno prispevalo h konkurenčnosti industrije. Z učinkovito rabo energije in proizvodnjo iz domačih trajnostnih virov energije lahko bistveno zmanjšamo uvoz goriv in spodbudimo zagon gospodarstva z multiplikativnimi učinki”.
V nadaljevanju je potekala razprava o EKS, v kateri so sodelovali različni predstavniki energetskih pojdetij, energetski strokovnjaki in predstavniki civilne družbe. Direktor Elesa Aleksander Mervar je izpostavil vprašanje cene energije, uvozne odvisnosti in zagona investicij, direktor Gen energije Martin Novšak si EKS predstavlja na podlagi koncepta okoljske vzdržnosti, izvršni direktor razvoja in raziskav v HSE Djordje Žebeljan vidi EKS kot realen in zanesljiv okvir za delovanje energetskih podjetij, dr. Peter Novak je poudaril neomejenost virov energije, ki ne smejo povzročati emisije TGP, dr. Robert Golob iz GEN-I vidi osnovni cilj v brezogljičnosti celotne energetike do leta 2050, Alenka Bratušek iz ZaAB se zavzema za spodbujanje OVE, Andrej Vizjak iz družbe HESS se zavzema za trajnostno naravnano in konkurenčno oskrbo z energijo, Vlado Odar iz Slovenskega E-foruma ter Tomislav Tkalec iz društva Fokus nasprotujeta gradnji novega bloka NEK 2, Bojan Kuzmič iz Agencije za energijo je poudaril pomen nacionalnega regulatorja v povezavi s energetskimi cilji EU. Razpravo so nadaljevali še prof. dr. Ferdinand Gubina, ki meni, da je energetski sistem potrebno prilagoditi na množične priključitve razpršenih OVE, Boris Sovič iz Elektra Maribor je opozoril na problematiko nizkih investicij v elektrodistribucijskih podjetjih, Bojan Tomc, Božo Dukić in Darko Fius iz Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije so se zavzeli za drugačen predlog modela spodbud pri podporah OVE in URE, Dejan Savič iz Greenpeace Slovenija pa je izpostavil problem upada subvencioniranja investicij v fotovoltaiko.
Govorci so prišli do zaključka, da bomo s strateškimi usmeritvami za razvoj energetske politike morali prevzeti tudi odgovornost za izvedbo potrebnih ukrepov. Pri tem pa ne more sodelovati le ministrstvo, pristojno za energijo, temveč tudi širša družbe. To pomeni, da bo za realizacijo vseh potrebnih projektov potrebno angažiranje vseh vpletenih resorjev, saj bomo le tako lahko dosegli zastavljene cilje in si zagotovili usklajen razvoj trajnostnega gospodarstva.
