Evropska unija je namreč največja uvoznica energije na svetu, saj uvozi 53 % energije, kar letno predstavlja približno 400 milijard evrov. Poleg zmanjšanja odvisnosti naj bi energetska unija spodbujala prost čezmejni pretok energije na notranjem trgu.
Med prednostnimi nalogami energetske unije sta tudi povečanje energijske učinkovitosti in prehod na trajno nizkoogljično družbo. EU si bo še naprej prizadevala za vodilno vlogo v svetu pri razvoju tehnologije obnovljivih virov in elektromobilnosti, spodbujala bo tudi izvoz evropskih podjetij in njihovo konkurenčnost na svetovni ravni.
Začrtani ukrepi naj bi prinesli koristi zlasti evropskim državljanom: cene bi morale biti dostopne in konkurenčne, zagotoviti je potrebno bolj zanesljivo in trajnostno oskrbo z energijo, boljšo konkurenco na trgu ter večjo izbiro za porabnike.
Danes sprejeta strategija določa cilje energetske unije in podrobne ukrepe Junckerjeve Komisije za njeno vzpostavitev.
Mednje sodijo nova zakonodaja za preoblikovanje trga z električno energijo, zagotavljanje večje preglednosti pogodb o oskrbi s plinom, razvoj obsežnega regionalnega sodelovanja kot pomembnega koraka proti integriranemu trgu, strožje urejeni okvir, nova zakonodaja za zagotovitev oskrbe z elektriko in plinom, povečanje financiranja EU za energijsko učinkovitost ali za nov energetski sveženj za obnovljivo energijo, osredotočanje na evropsko strategijo za raziskave in inovacije na področju energije, letno poročanje o stanju energetske unije in drugi ukrepi.
Poleg tega je Komisija danes sprejela tudi sporočilo o čezmejnih povezavah, v katerem določa ukrepe za izboljšanje čezmejne povezanosti, ter sporočilo o prizadevanju za sklenitev svetovnega sporazuma o podnebju v Parizu decembra 2015.
