Evropska unija je v zadnjih desetih letih podpirala proizvodnjo goriv iz žitaric in semen, tako s financiranjem izgradnje biodizelskih rafinerij kot tudi s subvencioniranjem cene biogoriva. Vendar se danes mnogi strinjajo s tem, da so biogoriva postala del problema in ne rešitev pri zagotavljanju oskrbe z energenti.
V zadnjih letih se je izkazalo, da proizvodnja biogoriv vpliva na višanje cen hrane, vodi do uničenja gozdov in močvirij, ustvarja pa tudi več CO2-ja, kot je bilo predvideno. EU tako sedaj omejuje proizvodnjo biogoriv iz zrn in semen, ter poizkuša strategijo preusmeriti na pridelavo iz kmetijskih in gozdarskih odpadkov.
EU podaljšuje podporo do leta 2020 proizvodnji iz trajnostnih virov desetim odstotkom goriva, ki se porablja primarno, kot pogonska goriva za vozila. To se nanaša predvsem na proizvodnjo biogoriv. Toda pritiski so v smeri spremembe strategije iz biogoriv prve generacije, k biogorivom, ki jih izdelujejo iz odpadkov (tj. druge generacije). Odbor Parlamenta za okolje, javno zdravje in varnost hrane je zato v drugi obravnavi 24. februarja glasoval k omejitvi prve generacije biogoriv, proizvedenih iz npr. palmovega in repično olja, na skupno 6 odstotkov celotne proizvodnje. Odbor meni, da je treba razlikovati med boljšimi in slabšimi biogorivi in da je treba pri emisijah upoštevati tudi tiste, ki izhajajo iz obdelave zemljišč. Spremembe v zakonodaji morajo odobriti tudi posamezne države članice.
