Družba ELES bo tovrstna odstopanja obvladovala s sistemsko storitvijo regulacijo frekvenceSistemski operaterji prenosnih elektroenergetskih omrežij evropskih držav, združeni v organizacijo ENTSO-E, so se sistematično pripravljali na sončni mrk. Tudi sistemski operater prenosnega omrežja RS – družba ELES tu ni izjema, saj je imel sončni mrk neposreden vpliv na odstopanje med proizvodnjo in porabo električne energije, tako v Sloveniji kot celotni Evropi. Družba ELES bo tako tovrstna odstopanja obvladovala s sistemsko storitvijo regulacijo frekvence. Obstajajo tudi povečana tveganja, da bodo težave nastopile v tujini, kjer je instalirani obseg sončnih elektrarn neprimerno večji. Z vidika obvladovanja negativnih vplivov iz tujine je bilo tako treba imeti v slovenskem elektroenergetskem sistemu (EES) nekaj rezerve tudi za pomoč ostalim sinhrono povezanim sistemom.
Na nivoju centralne Evrope so se sistemski operaterji z namenom učinkovitega obvladovanja morebitnih težav med sončnim mrkom dogovorili za sodelovanje preko telekonferenc. Tako je bilo bo tudi na dan sončnega mrka vse od 8:30 in celoten čas sončnega mrka, med vsemi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij Evrope potekala telekonferenca. Njen namen je bil medsebojno informiranje in koordinacija morebitnih pomoči.
Sončni mrk je nastopil na območju Evrope, Grenlandije, osrednje in severne Azije ter severne Afrike, bolj izrazit pa bo na severnem območju Zemlje. Popolni sončni mrk je nastopil v Severnem Atlantiku in se pomikal preko Ferskih otokov in Norveškega morja proti Severnemu tečaju. Sončni mrk se je na območju kontinentalne Evrope začel ob 8:02 UTC na Portugalskem in se pomikal proti vzhodu. *Slovenijo bo dosegel ob 9:31 CET (UTC+1), vrhunec dosegel ob 10:40 CET ter se končal ob 11:52 CET. Ob vrhuncu bo 60,4 odstotka Sonca zakritega z Luno. (*Vsi ti podatki veljajo za Ljubljano). Zamik med skrajnim zahodnim in skrajnim vzhodnim delom Slovenije znaša nekaj manj kot šest minut.
V sistemu ENTSO-E bo ob času sončevega mrka ocenjena skupna instalirana moč sončnih elektrarn (SE) 87.278 MW. Največje kapacitete so na območju Nemčije, Italije, Francije, Španije in Grčije. Večina teh SE za proizvodnjo električne energije uporablja fotonapetostne module, ki pretvarjajo svetlobno energijo sonca neposredno v električno energijo z izkoriščanjem fotonapetostnega pojava. Prav zato bo imel sončni mrk direktni vpliv na njihovo proizvodnjo. V elektroenergetski sistem (EES) Slovenije je bilo konec leta 2013 vključenih skupno 262,31 MW sočnih elektrarn. Instalirana moč sončnih elektrarn v Sloveniji tako znaša 266 MW, kar je ob instalirani moči 80 GW v celotni Evropi relativno malo. Po deležu moči sončnih elektrarn v celotnem odjemu pa je Slovenija primerljiva z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Ker mora vsak operater prenosnega elektroenergetskega omrežja poskrbeti za izravnavo svojega sistema, je naloga družbe ELES relativno enako zahtevna kot so naloge drugih operaterjev.
Vpliv sončnega mrka na proizvodnjo električne energije v Sloveniji
Izpad proizvodnje iz sončnih elektrarn bo imelo za posledico znižanje proizvodnje električne energije sončnih elektrarn in nekoliko povečan odjem zaradi zatemnitve, zato se bodo pojavila odstopanja bilance porabe in proizvodnje, ki jih bo družba ELES, sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja RS, odpravil z mehanizmi izravnave odstopanj.
Kolikšen izpad proizvodnje sončnih elektrarn ter s kakšnimi gradienti bo proizvodnja sončnih elektrarn zanihala ob prehodu lunine sence preko Slovenije, prikazuje slika 1. Na njej je vidna predvidena proizvodnjo za jasno nebo brez in z vplivom sončnega mrka ter izpad proizvodnje sončnih elektrarn zaradi mrka. *Vsi podatki so za Ljubljano.
V največji meri se je pričakovalo naslednji vpliv sončnega mrka:
A. Največji izpad proizvodnje 100 MW ob 10:40 CET.
B. Maksimalno možno znižanje proizvodnje električne energije SE 148 MWh.
C. Najvišji gradient ob vhodu lune -1 MW/1min.
D. Najvišji gradient ob izhodu lune 2 MW/1min.
Vpliv sončnega mrka na porabo električne energije v Sloveniji
Na strani porabe električne energije ima sončni mrk predvsem vpliv na uporabo luči. Ob pomanjkanju naravne sončne svetlobe se namreč poveča uporaba razsvetljave. Oceno v nadaljevanju so strokovnjaki družbe ELES izdelali za notranjo razsvetljavo, saj za zunanjo razsvetljavo predpostavimo, da se ne bo koristila, saj delni mrk ni povzročil tolikšne zatemnitve.
Količina porabljene energije za notranjo razsvetljavo ni enoumna, ampak ocenjena. Pri zunanji razsvetljavi so podatki bolj točni, saj večino predstavlja javna razsvetljava. Razpoložljive ocene porabljene električne energije za notranjo razsvetljavo v Sloveniji kažejo, da ta predstavlja približno 20 odstotkov vse porabljene električne energije.
V primeru jasnega vremena se bo pri 60 odstotkih zakritosti sonca osvetljenost zmanjša za približno 60 odstotkov oziroma bo padla iz vrednosti 110.000 lux na dobrih 40.000 lux. Glede na vrednosti iz tabele 2 ter podatka, da bo ob 60 odstotkov zakritosti sonca osvetljenost padla na dobrih 40.000 lux (v primeru popolnoma jasnega vremena), so sklepali, da ne bo prišlo do dodatnih potreb po notranji razsvetljavi, saj bi bilo v primeru jasnega vremena sončne svetlobe še vedno bistveno več, kot jo je na voljo ob recimo tipičnem oblačnem dnevu.
