Vlada RS je v tem tednu sprejela Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020.
Energetski zakon je opredelil zahtevo, da »morajo biti vse nove stavbe skoraj nič-energijske«. Navedena določila Energetskega zakona predstavljajo prenos zahtev glede skoraj nič-energijskih stavb iz Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb.
Države članice morajo skladno z Direktivo pripraviti nacionalne načrte za povečanje števila skoraj nič-energijskih stavb. V te nacionalne načrte so lahko vključeni cilji, ki se razlikujejo glede na kategorijo stavbe. Države članice nadalje po vodilnem zgledu javnega sektorja oblikujejo politike in sprejmejo ukrepe, kot je določanje ciljev, da bi spodbudile preoblikovanje stavb, ki se obnavljajo, v skoraj nič-energijske stavbe.
Izraz »skoraj nič-energijska stavba« pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini.
Nacionalni akcijski načrt je povezan tudi z “Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda javnih ter zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb”, čigar priprava je predvidena v septembru 2015. Izhodišča za strategijo so postavljena v dveh strateških dokumentih in sicer Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 in Operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.
