Vlada RS je prejšnji teden na redni seji sprejela Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2014 – 2020 (AN-URE 2020). Z akcijskim načrtom si Slovenija skladno z zahtevami Direktive EU o energetski učinkovitosti zastavlja nacionalni cilj izboljšanja energetske učinkovitosti energije za 20 % do leta 2020. Ta cilj je, da raba primarne energije v letu 2020 ne bo presegla 7,125 mio. toe, kar pomeni, da se glede na leto 2012 ne sme povečati za več kot 2 %.
Direktiva 2012/27/ES o energetski učinkovitosti zahteva, da je potrebno do leta 2020 doseči 20 % izboljšanje energetske učinkovitosti.
Obstoječi stavbni fond predstavlja sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije. Za doseganje cilja ga bo treba do leta 2020 četrtino energetsko obnoviti, kar pomeni okrog 22 mio m2 stavbnih površin. S tem se bo raba energije v stavbah zmanjšala skoraj za 10 %. Poleg tega se bo s temi ukrepi pospešila tudi gospodarska rast, saj se z njimi ustvarjajo investicije v višini 500 mio EUR letno. Učinki teh investicij so poleg visokih prihrankov pri stroških energije in posledično manjšemu uvozu energije tudi v delovnih mestih, in sicer na ravni 10.000 zaposlitev.
Da se bodo obstoječi in novi ukrepi izvajali, pa je treba zagotoviti potrebna sredstva, in sicer sredstva, zbrana iz prispevka za učinkovito rabo energije, sredstva kohezijskih skladov in Programa razvoja podeželja ter sredstva podnebnega sklada.
Ukrepi v načrtu so razdeljeni po sektorjih: gospodinjstva, javni sektor, gospodarstvo in promet. Večina ukrepov so že obstoječi ukrepi, ki so v izvajanju in s katerimi so bili do zdaj vmesni cilji doseženi. Nekaj ukrepov pa je novih, in sicer predvsem v javnem sektorju, kjer je treba izpolniti obveznost, da se vsako leto prenovi 3 % površine državnih stavb. Dodatni ukrepi so tudi v gospodarstvu, saj je učinkovita raba energije vse pomembnejši dejavnik izboljševanja konkurenčnosti gospodarstva.
Med ukrepi so ključni predvsem tisti, ki bodo spodbudili izvajanje projektov v okviru energetskega pogodbeništva, saj se tako v financiranje ukrepov učinkovite rabe energije v večjem obsegu vključi zasebni kapital in s tem multiplicirajo vložena javna sredstva ter dosežejo večji prihranki energije na enoto spodbude za investicijo. Za razmah takih projektov pa je nujno razviti tudi nove finančne sheme in mehanizme, čemur je treba v prihodnje nameniti posebno pozornost.
Drugi ključni mehanizem za doseganje ciljev do leta 2020 je obveznost dobaviteljev energije za doseganje prihrankov energije. Ta obveznost je v Sloveniji že od leta 2010, z letom 2015 pa se bo nekoliko spremenila, in sicer bodo morali dobavitelji v prihodnje dosegati prihranke ne več s sredstvi iz prispevka za učinkovito rabo energije, pač pa na lasten račun, vendar se njihova obveznost zato precej zmanjša, do leta 2020 pa postopoma narašča. Ker je treba v skladu z zahtevami Direktive obvezno vsako leto dosegati 1,5 % prihrankov energije, bo drugi del obveznosti izpolnjen s spodbujanjem ukrepov za učinkovito rabo energije prek Eko sklada, predvsem v gospodinjstvih, za kar je nujno treba zagotoviti potrebna sredstva s prispevkom za URE. Skupna višina sredstev, zbranih iz prispevka, ki se obračunava na enoto porabljene energije že od leta 2010, se ne bo spremenila, pač pa se bo nekoliko spremenila višina prispevka po posameznih energentih, ker je po novem vsaka enota energije enako obremenjena.
Z ukrepi za doseganje cilja energetske učinkovitosti bodo poleg samih prihrankov energije dosežene še druge koristi, in sicer blažitev podnebnih sprememb, izboljšanje kakovosti zraka, povečanje deleža obnovljivih virov energije, izboljšanje konkurenčnosti in zanesljivosti oskrbe z energijo ter tudi širše razvojne, kot so večja zaposlenost in gospodarska ter ne nazadnje socialne, predvsem z zmanjšanjem energetske revščine.
