Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je 25. maja 2015, pozdravil številne udeležence na javni predstavitvi dokumenta »Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb v energetsko prenovo stavb«, ki je potekala v prostorih Slovenskega svetovnega kongresa, IV. nadstropje, na Cankarjevi cesti 1 v Ljubljani.
Minister je v svojem nagovoru dejal, da je v okviru nove finančne perspektive za obdobje 2014 – 2020 za področje energetike namenjenih skupaj 234 mio EUR, od tega 186 mio EUR za učinkovito rabo energije, 24 mio EUR za obnovljive vire energije in 24 mio EUR za razvoj pametnih omrežij. V okviru tega se bo spodbujalo energetsko sanacijo stavb, predvsem javnega sektorja, rabo obnovljivih virov energije pri proizvodnji toplote in električne energije ter inteligentne sisteme za distribucijo energije, ki delujejo pri nizkih in srednjih napetostih.
Minister je izpostavil, da skladno z Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v energetsko prenovo stavb energetska sanacija stavb v državni, občinski in zasebni lasti predstavlja enega izmed prioritetnih projektov v obdobju 2014 – 2020. Slovenija se je z Operativnim programom za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020 zavezala, da bo v tem obdobju obnovila 1,8 milijona površin v celotnem javnem sektorju in da bo vsako leto energetsko prenovila 3 % stavbnega fonda v uporabi ožje vlade.
Ocenjena vrednost investicije v prenovo celotnega javnega sektorja se ocenjuje na 403 mio EUR oziroma slabih 45 mio EUR letno. Cilj, ki ga zasleduje minsitrstvo za infrastrukruto, je sprejeti ukrepe in pripraviti model financiranja, s katerimi bomo v Sloveniji povečali delež energetsko saniranih javnih in zasebnih objektov ter v projekte pritegnili čim več zasebnih sredstev.
Izpostavil je, da bodo investicije v energetsko sanacijo stavb pripomogle k zagonu gradbeništva, povečana bo kreditna aktivnost poslovnih bank, model financiranja bo za energetsko sanacijo omogočal tudi koriščenje sredstev Evropske unije, od tega 115 mio EUR nepovratnih sredstev in 50 mio EUR povratnih sredstev. Ugodni so tudi učinki na javne finance, saj se vložena javna sredstva v celoti povrnejo iz naslova priliva davkov in prispevkov. Poleg tega se privarčuje pri strošku za energijo, ki bo zaradi prihrankov porabe energije v stavbah javnega sektorja vsako leto nižji za novih cca. 2 mio EUR.
Obstoječi stavbni fond predstavlja sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije. Za doseganje cilja ga bo potrebno do leta 2020 četrtino energetsko obnoviti, kar predstavlja okrog 22 milijonov kvadratnih metrov stavbnih površin. S tem se bo raba energije v stavbah zmanjšala skoraj za 10 %. S temi ukrepi se bo pospešila tudi gospodarska rast, saj se z njimi generirajo investicije v višini 500 mio EUR letno. Učinki teh investicij pa so poleg visokih prihrankov pri stroških energije in posledično manjšemu uvozu energije tudi v delovnih mestih, in sicer na ravni 10.000 zaposlitev.
Izdelane so Smernice za izvajanje ukrepov izboljšanja energetske učinkovitosti v stavbah javnega sektorja po principu energetskega pogodbeništva, ki so bistvene za učinkovito črpanje kohezijskih sredstev v okviru nove finančne perspektive 2014 – 2020. V pripravi pa so tudi smernice za energetsko sanacijo stavb kulturne dediščine.
V nadaljevanju je minister še poudaril, da je bil na Vladi že sprejet Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020, Akcijski načrt za učinkovito rabo energije do leta 2020 in poteka posodobitev Akcijskega načrta za obnovljive vire energije do leta 2020 ter priprava okoljskega poročila in izvedba celovite presoje vplivov na okolje. Skladno z akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2014 – 2020 je bila vzpostavljena tehnična pisarna za energetsko sanacijo stavb javnega sektorja. Vodja pisarne mag. Tilen Smolnikar je v nadaljevanju predstavil vsebino in cilje Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, ki bo v javni obravnavi mesec dni. Vse zainteresirane je pozval, da v času javne obravnave podajo svoje pripombe in predloge. V svoji predstavitvi je še posebej poudaril nujnost vključitve zasebnega kapitala in ESCO podjetij v projekte energetske prenove, saj samo sredstva OP EKP ne zadostujejo za doseganje ciljev.
