Paul Stinson iz Enviromental Defense Fund je komentiral okrožnico Papeža Frančiška Laudato Si (Hvaljen, moj Gospod), kjer je posebno pozornost namenil okoljevarstvu in problemu podnebnih sprememb: Kot zagovornik obnovljive energije sem vesel, da papež Francis opaža nujnost spremembe našega energetskega sistema.
Papežev slog ni znanstven ali političen, temveč piše kot pastor in duhovni vodja. Predlaga etične smernice, ki koreninijo v “celostni ekologiji”, temelj za to ekologijo pa je katoliški nauk o skrbi za celotno stvarstvo.
Medtem ko lahko in moramo meriti, analizirati in razpravljati o podnebnih spremembah z znanstvenimi metodami, ne moremo pričakovati, da bomo našli ustrezne rešitve brez skupnega moralnega razumevanja, kaj pomeni skrbeti drug za drugega in za planet. Niti ni to zgolj papeževa ideja – podobne predloge navaja tudi svetovno znan ekonomist Jeffrey Sachs ter drugi.
Papež ima to moč, da kot vodstveni glas brez političnih omejitev doseže ljudi, ki se prej niso mogli ali se niso želeli soočiti z realnostjo podnebnih sprememb, navsezadnje pa lahko spodbudi k delovanju.
V srži problema je obnovljiva energija
Pred objavo včerajšnje okrožnice je na srečanju vrha Vatikana v aprilu (ki so se ga udeležili ugledni znanstveniki, ekonomisti in voditelji različnih verskih skupnosti) že bilo slišati pozive k boljšemu sprejetju obnovljivih energetskih sistemov in za pospešitev spreminjanja v svet na nizkoogljično energijo.
V svoji okrožnici je papež Francis obnovil te misli, s poudarkom na velikih okoljskih in družbenih koristih obnovljive energije. Iz ekonomskega vidika so tehnologije obnovljive energije, kot sta sončna in vetrna energija, že stroškovno konkurenčne fosilnim gorivom, iz etičnega vidika pa so v skladu s papeževim sporočilom o solidarnosti in skrbi za druge – še posebej za najrevnejše izmed nas.
Odzivi na zahteve, porazdelitev moči, solarne naprave celotne skupnosti in mikro omrežja so inovacije, ki v ospredje postavljajo stranke. Ne samo, da revolucionirajo način, na katerega deluje energetika, temveč, kar je enako pomembno, opolnomočajo posameznike pri sprejemanju boljših energetskih odločitev in izkoriščanju gospodarskih koristi.
Nadalje te vrste napredka k obnovljivi energiji ponujajo boljšo odpornost in zanesljivost najrevnejšim na svetu – bodisi v ZDA, v razvitih državah ali v državah v razvoju – mnogi med njimi prebivajo v podeželskih ali oddaljenih območjih, ki so najbolj ranljiva glede javnozdravstvene varnosti in ekstremnih vremenskih katastrof.
V usmerjanju prehoda k nizkoogljičnemu svetu okrožnica papeža Frančiška spreminja ton dialoga in v ospredje postavlja etične dimenzije obnovljive energije ter, upam, pospešuje usmerjenost k praktičnim rešitvam.
Poziv k akciji
Kot katolik razumem, da je bistven del moje vere skrb za soljudi in okolje, kot državljan pa razumem, da je pri tem vprašanju sodelovanje sodržavljanov edini način, ki omogoča pozitivne spremembe.
Okrožnica Laudato Si (Hvaljen, moj Gospod) je bila predstavljena le nekaj mesecev pred septembrom, ko bo papež Francis nagovoril ZN v New Yorku. Ravno ob pravem času, kar je tu bolj pomembno, da pospeši smiselne ukrepe na konferenci ZN o podnebnih spremembah, ki bo decembra v Parizu. Podnebne spremembe so etično vprašanje, ki presega vse delitve in morali bi priznati, da okrožnica papeža Francisa ni zgolj proizvod vere, katoliške ali katerekoli druge, temveč je obenem obnovljen poziv k zaupanju drug v drugega – da bi premagali nestrinjanje, da bi sodelovali in dorasli soočenju z izzivom.
In to ni molitev. To je mandat.
