Podrobne raziskave o podnebnih kazalcih več kot štiristotih znanstvenikov v skupnem poročilu za leto 2014 razkrivajo najvišje zabeležen dvig temperatur, morske gladine in vrednosti toplogrednih plinov.
Pozabite na govorice o upočasnjevanju globalnega segrevanja. Znanstveniki pravijo, da gre podnebje kratkoročno v nasprotno smer, leto 2014 pa je bilo iz tega vidika rekordno.
Nacionalna administracija za oceane in atmosfero v ZDA (NOAA), ena izmed najbolj spoštovanih avtoritet v znanosti o podnebju, pravi, da lanskoletni “najbolj bistveni kazalniki podnebnih sprememb še naprej odražajo trende segrevanja planeta.” Nekateri med njimi, vključno z naraščanjem temperatur kopnega in oceanov, višanje morske gladine in ravni toplogrednih plinov, so dosegle rekordne vrednosti.
Poročilo Centra za vreme in podnebje, ki deluje v okviru NOAA v Nacionalnem centru za informacije o okolju (NCEI), in ga je objavilo Ameriško meteorološko združenje, temelji na prispevkih 413. znanstvenikov iz 58 držav, vsebuje pa nove podrobne informacije o svetovnih podnebnih kazalnikih.
“Raznolikost kazalnikov kaže, kako se naše podnebje spreminja, ne samo kar se tiče zunanjih temperatur, temveč od globin oceanov do zunanjega sloja atmosfere,” pravi Thomas R. Karl, direktor NCEI.
Rastoče koncentracije
Avtorji poročajo, da so se koncentracije toplogrednih plinov med letom še vedno dvigale. Atmosferske koncentracije ogljikovega dioksida so se povečale za 1,9 delcev na milijon (ppm) in dosegle svetovno povprečje 397,2 ppm za leto 2014. To je primerljivo z letnim svetovnim povprečjem 354 ppm iz 1990. leta, ko je izšla prva izdaja tega poročila. Prav tako so narasle ravni metana in didušikovega oksida.
Štiri neodvisne globalne zbirke podatkov so pokazale, da je bilo leto 2014 najtoplejše leto v evidenci, z otoplitvami, ki so bile razširjene po vseh območjih kopnega.
Evropa je doživela najtoplejše leto; Afrika je imela nadpovprečne temperature čez večino celine celotno leto 2014; v Avstraliji so zabeležili tretje najtoplejše leto; tudi za Mehiko je bilo to leto najtoplejše. Vzhodnoseverna Amerika je edina večja regija, kjer so bile letne temperature podpovprečne.
Povprečna gladina morja se je na globalni ravni dvignila rekordno visoko, tudi globalno povprečje temperature morske gladine je doseglo najvišje zabeleženo. Otoplitev je bila še posebej opazna v severnem Tihem oceanu, kjer so višje temperature delno vzrok prehoda v pacifiško oscilacijo – vsako desetletje ponavljajočega vzoreca podnebnih sprememb s središčem v tej regiji.
Zgodnješe taljenje snega
Arktika se še naprej segreva, obseg morskega ledu se ni povečal. Taljenje arktičnega snega se je začelo 20-30 dni prej kot v povprečju med leti 1998-2010. Na severnem pobočju Aljaske so na štirih od petih opazovalnic trajno zmrznjenih tal (permafrost) na globini 20 metrov izmerili rekordno visoke temperature. Osmi najnižji minimalni obseg morskega ledu tega obdobja se je zgodil v zadnjih osmih letih.
A temperaturni vzorci na Antarktiki so pokazali močne sezonske in regionalne trende toplejših in hladnejših pogojev glede na normalo, ki izhaja iz povprečnih letnih celinskih pogojev. Lansko leto je bilo že tretje zaporedno rekordno leto glede na velikost obsega morskega ledu na Antarktiki.
El Niño – južna oscilacija, periodično segrevanje vode v osrednjem in vzhodnem Pacifiku, ki vpliva na vreme v obsegu več tisočih kilometrov, je bila leta 2014 v nevtralnem stanju, čeprav je bila na začetku leta v hladnem območju nevtralnega, in se je do konca leta približala toplim El Niño razmeram. Ta vzorec je igral pomembno vlogo v številnih regionalnih podnebnih meritvah.
V letu 2014 je bilo 91 tropskih ciklonov, kar je precej nad povprečjem 82 neviht v obdobju med letoma 1981 in 2010. A severno atlantska sezona je po številu neviht pomenila zatišje (podobno kot leto 2013) v primerjavi z večino let v zadnjih dveh desetletjih.
