Prvo letalo na električni pogon ni izdelal kak letalski gigant. Alpha Electro so izdelali v Ajdovščini, Pipistrel pa ima velike ambicije.
Sprva propeler ustvari rahlo zavijajoči zvok. Ko poveča hitrost, se zvok spremeni v enakomeren šum, ki spominja na hrup stropnega ventilatorja. Ni slišati pokanja motornih batov, nobenih sledi izpušnih plinov. V nekaj sekundah je letalo vitkih kril pripravljeno za vzlet.
“Kot bi stali poleg pralnega stroja,” pove glavni inženir podjetja Pipistrel, Tine Tomažič. Družba, katere polno ime se glasi Podjetje za letala na alternativni pogon, ponuja dva modela letal Alpha Electro: konvencionalni pogon z 80 konjskimi močmi in električni s petimi konjskimi močmi več. Med razkazovanjem glavne proizvodne hale z ducatom belih trupov majhnih letal, Tomažič bolj sam pri sebi pravi: “Uspeh leži v učinkovitost teh motorjev, saj trošijo zelo malo energije.”
Podjetje s simboličnim imenom Pipistrel (lat. netopir) je od ustanovitve v poznih osemdesetih letih proizvedlo več kot 1000 letal. V primerjavi z večjimi proizvajalci, ki se v glavnem nahajajo v ZDA, ne gre za veliko številko. Vendar so v Ajdovščini naredili preboj v sektorju izredno lahkih in visoko učinkovitih letal. “Ko smo začeli, nas je konkurenca gledala, kot da smo norci, ker smo vso pozornost namenili varčevanju z energijo,” pravi ustanovitelj in direktor Ivo Boscarol. Največji problem električnega letala je enak težavi električnih avtomobilov – baterije. So veliko težje od običajnih posod z gorivom, kar je v zraku še večji problem kot na tleh. Alpha Electro pa mora biti najprej lahko letalo z omejenim radijem gibanja. “Alfa je dobra za vajo vzleta in pristanka,” pojasnjuje Tomažič. Vodja raziskave in razvoja Andrej Horvat meni, da mora podjetje za takšna letala veliko časa in sredstev vlagati v raziskave. Deset odstotkov zaposlenih v Pipistrelu dela v tem sektorju.
To se jim je izplačalo, saj je mala slovenska družba dobitnik številnih mednarodnih nagrad, vključno z NASA General Aviation Technology Challenge, ki so jo prejeli dve leti zapored. “Doslej smo razvili štiri generacije baterij in s tem posebno pozornost namenili varnosti,” pravi Tomažič. Njihove Li-ion baterije lahko napolnijo v 45 minutah, kar je ravno dovolj za odmor med dvema šolskima letoma. Baterijo se zamenja v petih minutah. Med pripravo na preizkusni polet Tomažič hvali preprostost svojega letala. “Treba je samo preveriti trup letala, vse ostale informacije se izpišejo na zaslonu v kabini,” pravi pilot-inženir. Prihranek časa v primerjavi z letalom na klasičen pogon, kjer je treba preveriti tlak olja, ročno meriti ravni in kakovosti goriva in tako dalje. Tu je najpomembneje, da propeler poganja.
Na okoli 600 metrov nadmorske nad jugozahodno Slovenijo se Alpha Elektro vzpenja s hitrostjo 500 metrov na minuto. Letalo se spušča in Tomažič ponosno kaže še trik, ki ga zmore njegovo letalo, na prostem trgu vredno sto tisoč dolarjev. “Na tem instrumentu vidite, da kapacitete baterije rastejo. Ob vsakem pristajanju se baterija polni,” pravi Tomažič s širokim nasmehom. Letalo, ki nenadoma postane vetrna elektrarna, je še en adut zanesenjakov iz Ajdovščine, ki je bila prebivalcem nekdanje Jugoslavije bolj znana po popularnem sadnem soku, kot zaradi letal.
