Ko je bila pred 25 leti zgrajena prva pasivna hiša v Nemčiji, je sistem za certificiranje z uvedbo strogih standardov dvignil nivo za energetsko učinkovite stavbe. To poletje je Neodvisni inštitut za najvišjo energetsko učinkovitost v stavbah (Darmstadt, Nemčija) s certificiranjem stanovanjskega kompleksa v Innsbrucku in enodružinske hiše v Ötigheimu še povišal standarde z novo kategorijo Pasivna hiša Plus, ki vključuje uporabo obnovljivih virov energije.
“Po vsem svetu oskrba z energijo strukturno prehaja iz fosilnih goriv na obnovljive vire s spodbudno hitrostjo,” pravi Jessica Grove-Smith, višja znanstvenica na Inštitutu za pasivne hiše. Novi standard upošteva shranjevanje in prenos izgub ter uravnovešenje povpraševanja in ponudbe za obnovljive vire, pojasnjuje Grove-Smith. Namen standarda je izpolnjevanje standardov Evropske unije o skoraj nič-energijskih stavbah (SNES), kar je novi cilj, ki ga morajo do leta 2020 dosegati vse nove stavbe.
Novi sistem certificiranja prinaša nekatere podobne zahteve kot “klasični” standard pasivnih hiš, ki pa so poostrene. Oba zahtevata odlično izolirano stavbo v nepredušni ovojnici. Pasivna hiša Plus ima nekoliko nižjo mejo, drugače pa obravnava energijo, za delovnaje stavbe. Ta po novem se nanaša na primarno obnovljivo energijo (količina energije, ki jo stavba porabi), slednja je omejena na 45 kWh/(m²a), medtem ko ta znaša za klasično pasivno hišo 60 kWh/(m²a). Poleg tega mora Pasivna hiša Plus proizvesti vsaj 60 kWh/(m²a) obnovljive energije, površina pa se nanaša na zemljišče na kateri stoji stavba.
Innsbruški arhitekti podjetja Vogl-Fernheim so pridobili certifikat Pasivna hiša Plus za 16-stanovanjsko stavbo oziroma za razvoj super izolirane stavbe, ki izkoriščajo sončno energijo. Nove standarde je dosegel tudi nemški arhitekt Sebastian Früh za hišo v Ötigheimu v Nemčiji. Na streho hiše, ki je obrnjena na jug, je tako namestil približno 63 m2 fotonapetosnih panelov.
Čeprav oba projekta uporabljata fotonapetostne panale, certifikat Pasivna hiša Plus predvideva tudi druge alternativne vire energije, med njimi sta veter in biomasa. V primerih, ko lokacija gradnje ni primerna za proizvodnjo električne energije na kraju samem, bonitetni sistem vključuje tudi montažo naprav za obnovljivo energijo na drugih lokacijah.
Poleg certifikata Pasivna hiša Plus je Inštitut za pasivne hiše nedavno predstavil standard Pasivna hiša Premium, ki povečuje potrebno količino obnovljivih virov energije, s čimer stavba v bistvu postane mala elektrarna. Več projektov že uresničuje certificiranje v skladu s tem strožjim standardom.
Inštitut za pasivne hiše ZDA (PHIUS), ki se je odcepil od matične nemške organizacije v letu 2011, ima za spodbujanje nič-energijskih stavb lasten program PHIUS +. Slednji je rezultat tri leta trajajočih študij, ki jo je financiralo ameriško Ministrstvo za energijo.
