Ljubljana, 27. 10. 2015 – Na zaključnem dogodku letošnjega Evropskega tedna mobilnosti, ki je potekal 16. oktobra 2015 na Ministrstvu za infrastrukturo, ki je tudi nacionalni koordinator te tradicionalne pobude, so se zbrali predstavniki sodelujočih občin, regij in medresorske delovne skupine. Poleg razprave ter predstavitve rezultatov letošnje organizacije ETM so na dogodku razglasili tudi najbolj aktivno občino in zmagovalko ETM v Sloveniji, kar je v konkurenci skupno kar 58 občin postala občina Kranj.
“Letos smo z aktivnim delom na terenu, uvedbo regionalnih koordinatorev in različnimi drugimi aktivnostmi v Sloveniji prišli do nekakšnega preboja. Število sodelujočih občin pri nas je tekom let sicer raslo, a letos smo z okoli trideset občin, kjer se je število sodelujočih gibalo zadnjih nekaj let, skočili na 58 občin. To nas izjemno veseli, saj kaže na resnično povečanje zavedanja, da sta trajnostno načrtovanje mobilnosti in skrb zanjo ključnega pomena za kakovost življenja v naših mestih, poveča pa se tudi število konkretnih trajnih ukrepov, saj je njihova uvedba v sodelujočih občinah eden ključnih ciljev ETM,” je ob tej priložnosti poudarila Polona Demšar Mitrovič, nacionalna koordinatorka pobude ETM.
Večje število in več vrst trajnih ukrepov
Tako kar polovica sodelujočih občin za prihodnje leto načrtuje uvedbo trajnih ukrepov in povečanje števila aktivnosti ob ETM, v razpravi na temo trajnih ukrepov pa se je izkazalo, da je njihova definicija lahko širša, saj so lahko trajni ukrepi tudi organizacijski (denimo ustanovitev delovne skupine za kolesarjenje v Kranju), finančni (denimo rezervacija sredstev v proračunu za redno odpravljanje ovir za mobilnostno ovirane osebe) ali promocijsko-informativni. “Občine so pri vzpostavljanju trajnih ukrepov vedno bolj aktivne, kot težavo pa so večkrat izpostavile sodelovanje z Direkcijo za infrastrukturo (DRSI), zato so občine predlagale njeno aktivnejšo vključitev v lokalno trajnostno prometno načrtovanje,” je pojasnila Polona Demšar Mitrovič.
Nove ideje za kampanjo Pripelji srečo v službo
Pomemben del letošnjega dogajanja je bila kolesarska kampanja Pripelji srečo v službo, za sodelovanje v kateri so na zaključnem dogodku izpostavili občini Ljutomer in Ljubljana. “Od 1. maja do 16. septembra je v kampanji sodelovalo 208 kolesarskih trojk, ki so na poti v in iz službe prekolesarile 238.093 kilometrov. Zabeležili smo udeležence iz 53 različnih občin, od tega je 16 občin v kampanji sodelovalo tudi uradno kot del aktivnosti ob ETM,” je rezultate predstavil Luka Mladenovič iz Urbanističnega inštituta RS in poudaril, da je prostora za napredek še veliko. Udeleženci zaključnega srečanja so med drugim predlagali, naj prihodnje leto organizatorji kampanje omogočijo prijavo tudi parom sodelavcev in posameznikom, ne le trojkam, ter razvijejo mobilno aplikacijo za vpisovanje kolesarskih prihodov v službo ter prevoženih kilometrov. Za leto 2016 načrtujejo dopolnitev aktivnosti z uvedbo certifikata Kolesarjem prijazno delovno mesto za podjetja, pri motiviranju katerih bi pomembno vlogo odigrale prav občine, namen certificiranja pa bi bil spodbuditi podjetja in druge zaposlovalce da izboljšajo pogoje za kolesarjenje na delo.
Nagajajo vreme in birokracija
Kot so pokazali rezultati ankete, ki sta jo izpolnili dve tretjini sodelujočih občin, jih je kar 83 % izvedlo vse načrtovane aktivnosti, 40 % pa celo še dodatne aktivnosti. Na dogodkih ob ETM je ideje in pobude občanov za prihodnje dogodke in ukrepe zbiralo 44 % občin, štiri slovenske občine pa se nameravajo prijaviti za nagrado ETM na ravni EU. Kot težave, s katerimi se srečujejo pri organizaciji, so občine navedle premalo promocije in komunikacije, zaradi česar občasno prihaja do nasprotovanja občanov uvedenim ukrepom ter slabe obiskanosti prireditev, ki jim usodo kroji tudi vreme, težave pa predstavljajo tudi birokratske ovire, zaradi katerih spremembe potekajo prepočasi, ter pomanjkanje podpore s strani vodilnih v občinah.
Vključitev regionalne ravni zelo učinkovita
Takšno število sodelujočih s seboj prinaša tudi nove organizacijske izzive, predvsem za tiste, ki se ETM pridružijo prvič. “Na srečanjih lokalnih koordinatorjev dvakrat letno zato vedno posrbimo za izmenjavo izkušenj, poleg tega ministrstvo v pomoč lokalnim organizatorjem pripravi promocijska gradiva in organizacijska orodja, ki so jih sodelujoče občine v anketi označile kot zelo uporabna in primerna,” je dejala Polona Demšar Mitrovič. Kot izjemno učinkovit ukrep se je izkazala uvedba regionalnih koordinatorjev, saj so prizadevanja Koroške, Goriške, RRA Gorenjske in RC Novo mesto močno prispevala k dvigu števila sodelujočih občin, po drugi strani pa so regije občinam nudile dodatno podporo pri organizaciji ETM.
Da bi občine začetnice še dodatno spodbudili, so letos izbrali tudi najboljšo med njimi, kar je postala občina Metlika.
