Vlada je na včerajšnji seji sprejela “Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb”, s katero so določeni pomembni cilji zmanjševanja rabe energije v stavbah.
Energetski zakon (EZ-1) v 348. členu določa, da Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb (DSEPS) pripravita ministrstvo, pristojno za energijo in ministrstvo, pristojno za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem.
Obstoječi stavbni fond predstavlja sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije, saj se v stavbah porabi dobra tretjina vse energije. Poleg tega so stavbe ključne za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 80–95 odstotkov do leta 2050. Zato Direktiva o energetski učinkovitosti med drugim določa, da morajo države članice pripraviti dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda stavb, s katero bomo povečali stopnjo prenove stavb.
Strateški cilj na področju stavb je do leta 2050 doseči brezogljično rabo energije. To bomo dosegli z znatnim izboljšanjem energetske učinkovitosti ter povečanjem izkoriščanja obnovljivih virov energije v stavbah. S tem se bodo bistveno zmanjšale tudi emisije drugih škodljivih snovi v zrak. Eden izmed pomembnih ciljev tudi je, da Slovenija postane prepoznavna na področju trajnostne gradnje.
Kar 70 % skupnih površin stanovanjskih stavb in 60 % skupnih površin nestanovanjskih stavb je bilo zgrajenih pred letom 1985 in te predstavljajo velik potencial za prenovo. V Strategiji je predvidena stopnja celovitih prenov stanovanjskih stavb na ravni 2 % (v tem do leta 2030 enodružinskih stavb okrog 1,75 %, večstanovanjskih 2,5 %), v javnem sektorju pa 3 %.
Vmesni cilji Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb do leta 2030 so:
- zmanjšati rabo končne energije v stavbah za 15 % do leta 2020 in za 30 % do leta 2030 glede na leto 2005;
- vsaj 2/3 rabe energije v stavbah pridobiti iz obnovljivih virov energije;
- zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v stavbah za 60 % do leta 2020 in vsaj za 70 % do leta 2030 glede na leto 2005;
- energetsko prenoviti skoraj 26 mio m2 površin stavb, oz. 1,3 – 1,7 mio m2 letno; od tega dobro tretjino v standardu skoraj nič-energijskih stavb (AN sNES).
Operativni cilji strategije do leta 2020 oz. 2030 so:
- prenova 3 % javnih stavb v lasti ali uporabi ožje vlade letno (med 15.000 in 25.000 m2);
- prenova 1,8 milijonov m2 stavb v širšem javnem sektorju v obdobju 2014−2023 (OP EKP- Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike);
- izboljšanje razmerja med vloženimi javnimi sredstvi in spodbujenimi investicijami v javnem sektorju na 1:3 (OP TGP 2020 – Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020);
- izvedba petih demonstracijskih projektov energetske prenove različnih tipov stavb (OP – EKP).
Skupaj bodo za doseganje teh ciljev do leta 2030 potrebne investicije v prenovo stavb na ravni 6,7 mrd EUR, od tega tri četrtine v stanovanjskem sektorju, 10 % v javnem sektorju in 15 % v zasebnem storitvenem sektorju. To pomeni med 350 in 450 mio EUR investicij letno; od tega okrog 300 mio EUR v stanovanjskem sektorju in 100 mio EUR v storitvenem sektorju (40 mio EUR v javnem sektorju in 60 mio EUR v zasebnem sektorju).
Direktiva o energetski učinkovitosti vzpostavlja več ukrepov, med katerimi ima pomembno mesto vodilna vloga javnega sektorja. Stavbe v lasti javnih organov predstavljajo kar okrog 10 % celotnega stavbnega fonda. Organizacije iz javnega sektorja bodo od leta 2018 naprej kot nove stavbe lahko kupovale samo skoraj nič-energijske stavbe. Vsako leto pa bo potrebno prenoviti 3 % površine stavb v lasti in rabi ožjega javnega sektorja.
Naložbe v energetsko učinkovitost stavb družbi prinašajo pomembne prihranke in širše koristi. Prihranki energije za ogrevanje in pripravo tople vode zaradi izvedbe ukrepov energetske prenove obstoječih stavb so ocenjeni v višini 10 % do leta 2020 oz. 25 % do leta 2030. To pomeni, da bi bila brez ukrepov energija v stavbah v letu 2020 višja za dobrih 10 %, v letu 2030 pa skoraj za 25 %. Največ prihrankov energije bo v skladu s strukturo investicij v stanovanjskem sektorju in sicer na ravni 85 % vseh doseženih prihrankov z ukrepi prenove stavb.
Prihranki energije, doseženi z izvajanjem strategije, bodo v veliki meri pripomogli k doseganju ciljev Slovenije na področju izboljšanja energetske učinkovitosti; k indikativnemu cilju za leto 2030 (27-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti) bodo prispevali dobro polovico.
Z ukrepi učinkovite rabe energije in zamenjave fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije se bo zmanjšala odvisnost od uvoza. Pri naftnih derivatih je Slovenija 100-odstotno odvisna od uvoza. Zaradi ukrepov se bo v obstoječih stavbah raba tekočih fosilnih goriv do leta 2020 prepolovila, v letu 2030 pa bo na ravni 20 % sedanje. S tem se bo uvoz naftnih derivatov v Slovenijo pomembno zmanjšal; v letu 2020 bo nižji za 7,0 % in v letu 2030 za 10 % v primerjavi z uvozom, tudi brez ukrepov na področju stavb, kar pomeni na letni ravni nižji uvoz naftnih derivatov za dobrih 100 do 200 milijonov EUR.
Zaradi relativno visoke delovne intenzivnosti z energetsko prenovo stavb povezanih del v primerjavi z mnogimi drugimi sektorji gospodarstva predstavljajo investicije v energetsko učinkovitost pomemben in močan vzvod za ustvarjanje novih delovnih mest.
Ocenjeno je, da bodo dodatne investicije v energetsko prenovo povečale zaposlenost za 0,36 % do 0,58 % letno oz. ustvarile med 3.000 in 4.600 novih delovnih mest. To predstavlja neposredna nova delovna mesta. Sicer pa bodo aktivnosti glede na načrtovan povprečen letni obseg investicij predstavljale skupaj okrog 7.000 delovnih mest (posrednih in neposrednih). To bo imelo za posledico tudi pozitivne učinke na gospodarsko rast in javnofinančne prihodke.
