V Parizu se je zaključila podnebna konferenca Združenih narodov (COP21), na kateri je skoraj 200 držav sprejelo nov podnebni sporazum. Sporazum postavlja fosilna goriva na napačno stran zgodovine, a predlagani ukrepi so nezadostni, da bi omejili dvig globalne temperature na 1,5 °C in se izognili najbolj uničujočim posledicam podnebnih sprememb.
Kumi Naidoo, mednarodni izvršni direktor Greenpeaca, je zaključek konference komentiral: Včasih se zdi, da se države Združenih narodov ne morejo poenotiti o ničemer, a danes je skoraj 200 držav sveta stopilo skupaj in sprejelo dogovor. Pariški sporazum je le en korak na dolgi poti. Četudi vsebuje dele, ki so me razočarali in me jezijo, je vendarle napredek. Zgolj ta sporazum nas ne bo izvlekel iz luknje, v kateri smo, a je nekoliko olajšal naš vzpon.
Nadaljuje:
Dogovor določa cilj omejitve dviga globalne temperature za 1,5 °C, vendar predlagani cilji zmanjšanja emisij za države nas bodo bolj približali dvigu temperature za 3 °C. To je resen problem, ampak ima rešitev. Obnovljiva energija že sedaj uspešno nadomešča fosilna goriva po svetu, a zdaj mora njen trenutek res nastopiti. To je tudi edina tehnologija, ki je omenjena v pariškem sporazumu. To ni trenutek za zmagoslavje glede na življenja, ki so že bila izgubljena zaradi podnebnih vplivov, in življenja, ki so na prepadu, medtem ko se temperature dvigajo. To je čas za nujno ukrepanju. Čas teče in okno priložnosti se hitro zapira. Več komentarjev Kumi Naidooja lahko najdete tukaj in tukaj.
Mag. Nina Štros, vodja Greenpeaca v Sloveniji, je sporazum komentirala:
Četudi pomanjkljiv in nezadosten v mnogih pogledih, sporazum dejansko govori o opuščanju fosilnih goriv do leta 2050. To mora biti jasen signal slovenskim odločevalcev, zlasti finančnemu ministrstvu, da preneha gledati na podnebne ukrepe kot nepotrebne stroške, ki se jim lahko izognemo, temveč kot nujne in prednostne ukrepe. K podnebnim ukrepom smo etično zavezani, in ekonomija mora temu slediti, ne obratno. Prehod na 100 % obnovljivo energijo do 2050 mora biti cilj Energetskega koncepta Slovenije, ki je trenutno v pripravi, in v tem scenariju ne bo več mesta za kurjenje premoga v TEŠu in fracking v Petišovcih kot tudi ne za lažne rešitve – dodatni blok nuklearke v Krškem – ki jih slovenski jedrski lobi vztrajno promovira.
Sedaj morajo vlade pregledati svoje kratkoročne cilje, da bodo v skladu z novimi cilji, in spremeniti svoje energetske politike za pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije. Ustaviti morajo financiranje fosilnih goriv in krčenje gozdov do leta 2020.
Pariški sporazum je pogodba v skladu z mednarodnim pravom, zato je pravno zavezujoča. Toda nacionalni cilji (tako imenovani INDCs) niso pravno zavezujoči, prav tako niso finančne zaveze. To je v prvi vrsti zato, da bi Združenim državam omogočili, da so del tega globalnega sporazuma.
Tako imenovani “dolgoročni cilj” je zapisan v navidez nerazumljivem jezik (“da bi dosegli ravnovesje med človekovimi izpusti po virih in naravnimi ponori toplogrednih plinov do druge polovice tega stoletja«), ampak v povezavi z omejitvijo dviga temperature na 1,5 °C, implicira, da je cilj doseči ničelne skupne emisije (»net zero in all emissions«) med leti 2060-2080. To dejansko pomeni, da moramo opustiti rabo fosilnih goriv do leta 2050.
