Ministrstvo za infrastrukturo je danes organiziralo javno predstavitev analize komentarjev, predlogov, pripomb in odgovorov na vprašanja, ki jih je ministrstvo prejelo v okviru javne razprave o predlogu usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije (EKS). Pripombe je podalo 53 ključnih organizacij s področja energetike, gospodarstva, različnih resorjev državne uprave, raziskovalnih institucij, nevladnih organizacij, sindikatov in drugih organizacij, ter 698 posameznikov.
Nadaljnji potek projekta bo v letu 2016 osredotočen na izdelavo strokovnih podlag za EKS (t.j. dolgoročnih energetskih bilanc), za katere je trenutno odprt javni razpis, in na izvedbo štirih tematskih strokovnih posvetov o strateških dilemah, ki izhajajo iz prejetih odzivov deležnikov. Dileme se nanašajo na izzive v zvezi s:
- sistemsko in razpršeno proizvodnjo električne energije,
- opredelitvijo realnih potencialov razpoložljivih virov energije,
- na izzive na področju sektorja toplote in
- rabe energije v prometu.
Na tej podlagi bo ministrstvo predvidoma v začetku leta 2017 pripravilo osnutek EKS, sledila bo njegova javna obravnava, nato pa bo predlog poslan v potrditev.
Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je na predstavitvi poudaril, da je Energetski koncept Slovenije (EKS) osnovni razvojni dokument na področju energetike, ki bo na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države in na podlagi sprejetih mednarodnih obvez določil cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za prihodnjih 40 let. »Priprava EKS bo skladna s sklepi Sveta EU o sistemu upravljanja Energetske unije. Ti predvidevajo pripravo nacionalnih načrtov najkasneje do konca leta 2019. Hkrati, ko teče priprava našega temeljnega nacionalnega strateškega dokumenta za področje energije, poteka tudi proces priprave koncepta Energetske unije. To je dobrodošlo, saj bomo tako zagotovili usklajenost vsebin že v začetku. Cilje, ki si jih zastavljajo na evropski ravni, smo mi že upoštevali v pripravi predloga usmeritev EKS,« je dejal minister dr. Peter Gašperšič. V nadaljevanju je minister izpostavil, da je proces priprave EKS zastavljen nekoliko drugače od ustaljenega postopka priprave tovrstnih dokumentov, saj »smo želeli še pred formalno fazo obravnave dokumenta v razpravo vključiti čim širšo strokovno in poslovno javnost, nevladne organizacije, medije, politiko ter drugo zainteresirano javnost.«
Proces priprave EKS sovpada s pripravo Strategije razvoja Slovenije, katere sestavni del bo tudi Vizija Slovenije 2050. Kot je na predstavitvi pojasnil Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, bo vizija opredelila ključne strateške prioritete razvoja Slovenije, ki bodo podlaga za pripravo operativnih ciljev po posameznih področjih. Priprava vizije Slovenije naj bi bila zaključena v letošnjem letu.
Generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo Danijel Levičar je na predstavitvi izpostavil, da je bilo v okviru javne razprave prejetih 1101 komentarjev ključnih deležnikov, ki jim bodo vrata k sodelovanju v procesu priprave EKS široko odprta tudi v prihodnje. »Med dajalci pripomb so ključne organizacije z različnih področij delovanja, tako energetske in druge gospodarske družbe ter relevantni resorji državne uprave (med drugimi okolje, promet in regionalni razvoj), kot tudi stanovska združenja, znanstveno-raziskovalne ustanove, nevladne organizacije, sindikati in nekatere druge organizacije. Reprezentativnost organizacij je torej visoka,« je povedal Danijel Levičar in dodal, da so bili številni komentarji podprti s strokovnimi podlagami, ki bodo koristne osnove za nadaljnje delo na pripravi EKS-a.
Delo bo v 2016 osredotočeno na izdelavo dolgoročnih energetskih bilanc in na štiri tematske strokovne posvete, katerih vsebina je zastavljena na podlagi strateških dilem, ugotovljenih iz prejetih komentarjev.
