Vlada RS je 11.12.2015 sprejela Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Uredba na novo dovoljuje priklop sončne elektrarne skupne nazivne moči do 11 kVA, ki ne sme presegati moči priključka za lastni odjem.
Uredba prvič predvideva in spodbuja vključitev sončne elektrarne v interno omrežje končnega odjemalca – uporabnika stavbe, za mestom priključitve lastnega odjema, kar je bilo do zdaj dovoljeno samo izjemoma. Uredba uvaja tudi nov način obračunavanja električne energije, ki se imenuje »Net-metering«, oziroma neto meritev.
Neto meritev deluje na osnovi dvosmernega števca električne energije. Takrat, ko sončna elektrarna proizvaja več električne energije, kot jo objekt troši, viške oddaja v omrežje (podnevi). Ponoči, ko sončna elektrarna ne proizvaja energije, pa objekt jemlje električno energijo iz omrežja. Na ta način deluje električno omrežje kot hranilnik električne energije. Obračunsko obdobje neto meritev zajema celotno koledarsko leto. Ker je proizvedena količina električne energije v sončnih elektrarnah v poletnih mesecih višja kot pozimi, lahko proizvedene viške električne energije, proizvedene poleti, porabimo brezplačno pozimi.
V primeru dodatnih letnih viškov energije te brezplačno prevzame dobavitelj električne energije, s katerim ima lastnik naprave sklenjeno pogodbo o neto dobavi. To pomeni, da je ekonomsko smiselno investirati v sončno elektrarno, ki v celotnem letu, po velikosti proizvede enako električne energije, kot jo sami porabimo.
Na povezavi si poglejte prikaz izračuna interne stopnje donosa investicije dveh tipičnih primerov sončnih elektrarn za samooskrbo.
Iz izračunov je razvidno, da je donosnost naložbe v sončno elektrarno, za večkratnik višja kot varčevanje v banki. Povračilna doba je 10–11 let, kar je primerljivo z naložbami v sončne elektrarne, ko so bile še subvencionirane.
V primeru, da vas zanima sončna elektrarna za samooskrbo, nam pišite in potrudili se bomo, da vam ponudimo kar želite.
