Zelena rast pomeni spodbujanje gospodarske rasti ob hkratnem zagotavljanju trajnosti naravnih dobrin. V Sloveniji se, v zadnjem desetletju, zelena rast kaže v: energetski, snovni in vodni produktivnosti, razpoložljivosti sladkovodnih virov, deležu ločeno zbranih odpadkov in drugje.
Kazalniki produktivnosti pri uporabi okoljskih sredstev in naravnih virov
Energetska in vodna produktivnost sta se v letu 2014 glede na leto 2013 povečali, in sicer prva za 7 %, druga za 4 %, snovna produktivnost pa se je za 4 % zmanjšala (v 2013 je znašala 1,40 EUR/kg, v 2014 pa 1,34 EUR/kg).
V zadnjem desetletju so se vrednosti vseh treh kazalnikov zvišale: energetska produktivnost za 19 %, vodna produktivnost za 10 %, snovna produktivnost pa za 49 %.
Kazalniki temeljnih naravnih dobrin
Po podatkih Agencije RS za okolje se količina razpoložljivih sladkovodnih virov v Sloveniji povečuje: v letu 2014 je bila za 24 % večja kot v letu 2013 in za 59 % večja kot v letu 2005; znašala je 22.731 m3/prebivalca.
Delež kmetijskih zemljišč v uporabi se je v letu 2014 glede na leto 2013 povečal za 0,2 odstotne točke, v zadnjih desetih letih pa se je zmanjšal za 1,3 odstotne točke. in sicer s 25,1 % na 23,8 %.
Izkoriščanje domačih virov snovi na prebivalca se je do leta 2007 povečevalo, nato je začelo upadati in do leta 2013 se je glede na leto 2007 zmanjšalo za 45 %. V letu 2014 pa se je glede na leto 2013 ponovno povečalo, in sicer za 13 %.
Kazalniki okoljskih razsežnosti kakovosti življenja
Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se je povečal tudi v letu 2014, in to glede na leto 2013 za 2 odstotni točki (z 62,7 % na 64,7 %), v zadnjih desetih letih pa se je povečal za 53 odstotnih točk. Ta kazalnik kaže, da je zelena rast v Sloveniji na tem področju precejšnja.
Povečal se je tudi delež ekoloških kmetij in kmetij v preusmeritvi: v letu 2014 glede na leto 2013 za 0,5 odstotne točke, v zadnjih desetih letih pa za 4 odstotne točke.
Kazalniki političnih odzivov in gospodarskih priložnosti
Državna proračunska sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, namenjena za okolje in energijo, so se v letu 2014 glede na leto 2013 zvišala za 0,2 odstotne točke, delež okoljskih davkov v primerjavi z vsemi davki in socialnimi prispevki se je zmanjšal za 0,1 odstotne točke (z 10,5 % na 10,4 %), delež davkov v ceni zemeljskega plina za industrijo pa se je povečal za 3 odstotne točke (s 26 % na 29 %).