Vloga, kompetence in orodja energetskih upraviteljev zgradb
Pridružite se nam na Brezplačnem izobraževalnem dogodku: Učinkovito energetsko upravljanje javnih zgradb. Več informacij najdete tukaj.
Vlada Republike Slovenije–MZI je julija, 2016 izdala uredbo o upravljanju z energijo v javnem sektorju, ki nalaga vsem javnim zavodom z uporabno površino nad 250 m2 skrajni rok vzpostavitve sistema upravljanja z energijo do 31. decembra 2017. V 2. členu te Uredbe so definirani zadevni objekti: »stavbe in posamezni deli, ki so v lasti RS ali samoupravne lokalne skupnosti in v uporabi državnih organov, samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih skladov, javnih agencij in ustanov, katerih ustanovitelj je RS ali samoupravna lokalna skupnost.«
Vzrokov za uvajanje energetskega upravljanja v zgradbe je več. Mednje lahko uvrščamo predvsem učinkovitejšo rabo energije, uvajanje obnovljivih virov, osveščanje uporabnikov stavb … Osnova energetskega upravljanja katere koli stavbe je energetski monitoring, ki temelji na merilnem sistemu porabe različnih energentov. Rezultati merjenj morajo biti točni, ustrezno spremljani v različnih časovnih obdobjih, shranjeni, analizirani in prikazani. Na tej osnovi se lahko predvidi tudi dopustno (dovoljeno) porabo energentov v nekem časovnem obdobju. Razpisi, ki jih predvideva energetska sanacija javnih stavb, namreč prinašajo evropska sredstva, vendar od porabnikov sredstev zahtevajo tudi striktno izpolnjevanje kazalcev – porabe posamezne vrste energenta. S pomočjo energetskega monitoringa se dokazuje ustreznost tehnično organizacijskih ukrepov. Vse navedeno moramo uporabiti pri vzdrževanju, energetski sanaciji oz. upravljanju katere koli stavbe (tudi industrijskih obratov).
Energetsko učinkovite karakteristike stavbe torej same po sebi ne zagotavljajo nizke porabe energije. Zato je priporočljivo in potrebno vzpostaviti sistem energetskega upravljanja, ki zaznava ključne probleme, anomalije in nepotrebne izgube energije, prispeva k informiranju in izobraževanju ter pripomore k ustreznemu ravnanju uporabnikov objekta. Bistveno vlogo v vseh teh aktivnostih naj bi pokrival energetski upravitelj zgradbe. Njegove poglavitne naloge zajemajo izredno širok spekter znanj iz področja energetske učinkovitosti:
- s tehničnega vidika,
- s finančnega vidika,
- s socialno-ozaveščevalnega vidika in
- analitičnega vidika.
Zakonske podlage:
- Republika Slovenija, julij 2016: Uredba o upravljanju z energijo v javnem sektorju
- Slovenski standard SIST EN ISO 50001:2011, 1. 12. 2011
- Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in sveta z 25. 10. 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES
- Ostali zakoni, uredbe, standardi s področja učinkovite rabe energije v Sloveniji:
- Energetski zakon EZ-1, UL 17/14,
- Akcijski načrt za energetsko učinkovitost AN-URE 2020,
- dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb,
- smernice za izvajanje ukrepov izboljšanja energetske učinkovitosti v stavbah javnega sektorja po principu energetskega pogodbeništva,
- Uredba o zagotavljanju prihrankov energije
Avtor
Cvetko Fendre
V Agenciji POTI, izobraževalni, svetovalni in založniški družbi, smo si v 20-ih letih delovanja pridobili obilo znanja in izkušenj na področju izvajanja izobraževalnih programov. Sodelujemo z izkušenimi predavatelji, ki so predvsem strokovnjaki iz prakse.
