Ministrstvo za infrastrukturo je objavilo predlog Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki bo določal nacionalne energetske smernice do leta 2030, okvirno pa do leta 2050. Okoljske organizacije Focus, Greenpeace v Sloveniji in Umanotera opozarjajo, da v dokumentu zeva prepad med deklaracijami o opuščanju fosilnih goriv, učinkoviti rabi energije in zmanjšanju rabe energije, ter številkami, ki tega ne podpirajo. Zdi se, da je Vlada RS zaradi priklanjanja željam premogovne in jedrske industrije pripravljena ohranjati obstoječe stanje, se izogniti postavitvi pravočasnega konca kurjenju premoga v Sloveniji, sončno in vetrno energijo pa še naprej ignorirati. Teden dni po tem, ko je Trump umaknil ZDA iz pariškega sporazuma, organizacije poudarjajo, je še toliko pomembneje, da Slovenija skupaj z drugimi državami EU odločno vodi boj za varno podnebje.
Slovenijo čaka še eno rekordno vroče poletje, manj kot pred letom dni smo ratificirali Pariški sporazum in po svetu se dogajajo tektonske spremembe energetskih sistemov, a našemu Ministrstvu za infrastrukturo se zdi, da v slovenski energetiki ni treba spremeniti ničesar in da lahko še naprej živimo v 80. letih preteklega stoletja, kjer naš energetski sistem temelji na premogovni in jedrski elektrarni skupaj z nekaj večjimi hidroelektrarnami.
S trenutnim predlogom Energetskega koncepta Slovenije (EKS) Vlada Mira Cerjarja ne sprejme nujne odločitve o pravočasnem in pravičnem opuščanju premoga v Sloveniji, Termoelektrarni Šoštanj se dovoli delovanje kar do sredine stoletja (2054!), kar je v nasprotju s ciljem Pariškega sporazuma, katerega prvega analize predvidevajo zaprtje premogovnih elektrarn v Evropi do leta 2030 [1]. V nasprotju z načrtovanim opuščanju premoga naši politični predstavniki prepuščajo usodo zapiranja TEŠ prostemu trgu (sistem trgovanja s kuponi C02 ETS). Če usodo kurjenja premoga prepustimo trgu, se lahko zgodi ne le veliko prepočasno opuščanje premoga, temveč tudi, da bo treba TEŠ ugasniti nenadoma, brez ustreznih mehanizmov za zaščito delavcev, kar lahko pomeni velik pritisk na ekonomsko socialni položaj lokalnih skupnosti v neposredni okolici. EKS pa hkrati promovira gradnjo dodatne jedrske elektrarne – vse to na škodo intenzivnega razvoja razpršenih obnovljivih virov energije, ki bi neposredno koristili stotisočim prebivalcem Slovenije[2] in njihovemu zdravju[3].
Od Vlade RS in Ministrstva za infrastrukturo zahtevamo, da v EKS vključi pravično opuščanje premoga do leta 2030, ob hkratnem razvoju sončnih, vetrnih in drugih elektrarn na obnovljive vire, v velikosti, ki je potrebna za opustitev premoga do leta 2030 (4,6 TWh). Le ob izgradnji zadostnih količin obnovljivih alternativ bomo lahko pravočasno nadomestili energijo, proizvedeno v TEŠ-u.
Energetska tranzicija se bo v svetu pospešeno dogajala še naprej, s Slovenijo ali brez, a prav vsi bomo na slabšem, če v njej ne bomo sodelovali. S trenutnimi načrti Ministrstva nam grozi, da bomo izgubili celotno desetletje sprememb – v desetih letih bomo dvignili delež OVE le za 2 %[4], tudi najambicioznejši scenariji ne predvidevajo razvoja vetrne energije v naslednjih sedmih letih[5], cilj na področju učinkovite rabe energije pa je popolnoma nezadosten (v desetih letih iz 23 na 27 %).
Danes potrebujemo politične predstavnike, ki so zmožni jasno začrtati pot opuščanja fosilnih goriv in intenzivnega razvoja obnovljivih alternativ. S trenutnim predlogom pa se premier Miro Cerar in minister Gašperšič izogibata sprejemanju odgovornosti za podnebno energetski prehod, a prav z ohranjanjem obstoječega stanja in prelaganjem odgovornosti za našo prihodnost na prosti trg, zavestno sprejemata odločitev, ki nas pelje v svet podivjanih podnebnih sprememb, kjer bodo naša življenja zaznamovali vremenski ekstremi, načeto zdravje, razseljevanja in razpadajoče skupnosti.
