Nadzorni odbor slovensko-japonskega projekta NEDO, ki je namenjen vzpostavitvi napredne infrastrukture, pametnih omrežij in pametnih skupnosti v Sloveniji, je v Tokiu izrazil zadovoljstvo nad izvajanjem prve in potrdil načrt druge faze projekta. V nadzornem odboru projekta so Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), Ministrstvo za infrastrukturo (MZI), ELES, japonska razvojna agencija NEDO in konzorcij Hitachi. V imenu ministrstev sta se srečanja udeležila državna sekretarja Aleš Cantarutti (MGRT) in mag. Klemen Potisek (MZI).
Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Japonsko se po besedah državnega sekretarja iz Ministrstva za razvoj in tehnologijo Aleša Centaruttija vse bolj krepi. “Projekt NEDO vidim kot vzorčni model sodelovanja med državama, ki bi ga lahko razširili tudi na druga področja”, je po srečanju dejal državni sekretar Cantarutti.
Državni sekretar mag. Klemen Potisek iz Ministrstva za infrastrukturoje ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, da slovensko in japonsko gospodarstvo sodelujeta in razvijata rešitve za prihajajoče izzive na področju oskrbe z energijo, ki je neposredno povezano s ciljem razogljičenja družbe.
Partnerski dogovor o vzpostavljanju pametnih omrežij in pametnih skupnosti sta novembra 2016 podpisala Hitachi in ELES, ki projekt tudi koordinira in sofinancira. Slovenija bo s triletnim projektom NEDO uvedla napredne rešitve, ki izzive sodobnega elektroenergetskega sistema rešujejo v luči trajnostnega razvoja.
Prva faza projekta NEDO, ki poteka po načrtih, je usmerjena v pametna električna omrežja na območjih distribucijskih podjetij Elektro Celje in Elektro Maribor. Napredne rešitve, ki jih razvijajo konzorcij Hitachi na japonski ter več podjetij in raziskovalnih inštitucij na slovenski strani, bodo slovenskim odjemalcem omogočile zanesljivejšo dobavo energije in vključevanje razpršenih virov energije (npr. solarne, vetrne in manjše hidroelektrarne).
Druga faza bo usmerjena v pametne skupnosti. Razvoj naprednih rešitev v tej fazi projekta bo osredotočen na učinkovito rabo energije v mestnih skupnostih in uporabo baterijskih hranilnikov. Njihova implementacija je predvidena v Idriji in Ljubljani, kjer bodo baterije in hranilniki uporabljeni za sistemske rešitve, v primeru izrednih razmer pa bodo omogočale napajanje kritičnih uporabnikov. Na teh rešitvah je osnovano tudi referenčno pametno mesto Kashiwanoha na obrobju Tokia, ki temelji na trajnostnem razvoju, zagotavljanju zdravega in kakovostnega življenja prebivalcem ter ustvarjanju novih delovnih mest.
V nadaljevanju obiska, ki je potekal na povabilo japonske strani, sta se državna sekretarja srečala z višjim inženirjem, ki je odgovoren za strateško načrtovanje konzorcija Hitachi, dr. Yoshiakijem Ichikawo na temo umetne inteligence, pametnih mest, možne uporabe in nadaljnjega razvoja tehnologije veriženja podatkovnih blokov (blockchain), energetske učinkovitosti in drugih izzivov sodobnih družb. Povabila sta ga na konferenco “Energetski prehod kot priložnost za slovensko gospodarstvo”, ki jo 26. aprila letos v Ljubljani ob pokroviteljstvu MGRT in MZI organizira Gospodarska zbornica Slovenije.
