Ko govorimo o tipih toplotnih črpalk se največkrat osredotočamo na vir iz katerega toplotna črpalka črpa toploto. V tem primeru govorimo o naslednjih tipih: voda – voda, zemlja – voda in zrak – voda. Pri nazivu toplotne črpalke, npr. zrak – voda, prva beseda predstavlja vir toplote, druga pa je medij, kamor se toplota prenaša, v večini primerov je to voda.
Toplotne črpalke voda – voda so med najučinkovitejšimi toplotnimi črpalkami (pričakovan COP po EN255 je 4,5 – več o COP si lahko preberete v članku Zakaj izbrati toplotno črpalko?). Za tako toplotno črpalko potrebujete dovoljenje za pridobivanje toplote iz vodnih virov, ki pa je pogojeno z izdelavo vrtine, v nekaterih primerih pa tudi dovoljenje za raziskavo podzemnih voda. Postavitev take črpalke pa je mogoča le v primeru, da se objekt nahaja na območju bogatem s podtalnico.
Toplotne črpalke zemlja – voda so po učinkovitosti blizu toplotnim črpalkam voda – voda (pričakovan COP po EN255 je 4,0). Vgradnja toplotnih črpalk te vrste s horizontalnim zbiralnikom toplote je pogojena z večjo površino okrog objekta, poleg tega pa lahko nastanejo težave z zmrzovanjem zemlje, v kolikor zbiralniki niso postavljeni na zadostni globini, pri vertikalni postavitvi zbiralnikov pa so, kot pri toplotnih črpalkah voda – voda, potrebna dovoljenja za izdelavo vrtin, saj se sonde polagajo v globine od 30 do 200m.
Toplotne črpalke zrak – voda so v primerjavi z zgoraj omenjenima tipoma toplotnih črpalk na prvi pogled resda slabša izbira, saj je njihova pričakovana učinkovitost COP po EN255 “le” 3,5, vendar je njihova največja prednost očitna z ekonomskega in praktičnega vidika. Postavitev toplotne črpalke zrak – voda je bistveno cenejša in enostavnejša od postavitve prej omenjenih tipov toplotnih črpalk, učinkovitost delovanja pa je še vedno na bistveno višjem nivoju kot pri vseh klasičnih virih toplote. S tega stališča je investicija v toplotno črpalko zrak – voda najlažje upravičljiva, saj je rok povračila investicije najkrajši, življenjska doba toplotne črpalke pa je povsem primerljiva z ostalimi tipi.
Kar 90% vseh toplotnih črpalk prodanih na slovenskem trgu je tipa zrak – voda ravno iz razloga enostavnejše vgradnje, nižje začetne investicije in kratkega roka, v katerem se nam investicija v nov ogrevalni sistem povrne.
VISOKO IN NIZKOTEMPERATURNE TOPLOTNE ČRPALKE
Pri izbiri toplotne črpalke pa ni pomembno samo kateri naravni vir želimo izkoriščati ampak je za pravilno izbiro pomembna tudi vrsta ogreval v objektu katerega bo naša toplotna črpalka ogrevala. Toplotne črpalke se namreč ločijo tudi po tem kako visoko izhodno temperaturo vode so sposobne zagotavljati. Za starejše objekte z radiatorskimi sistemi in slabo izolativnostjo, kjer je tipična dovodna temperatura okrog 55-60°C je najprimernejša visokotemperaturna toplotna črpalka. Ta je zmožna zagotavljati izhodno temperaturo vode do 80°C, kar pomeni, da lahko zagotavlja dovolj visoko temperaturo za radiatorske sisteme brez nepotrebnih preobremenitev notranjih komponent.
Prva izbira za novogradnje z nizkotemperaturnim sistemom ogrevanja (npr. talno ogrevanje, konvektorji, nizkotemperaturni radiatorji) pa je nizkotemperaturna toplotna črpalka, ki je zmožna zagotavljati izhodno temperaturo vode do 55°C. V poštev pride tudi pri obnovah starejših stavb, kjer se investira v povečanje izolativnosti objekta, saj se na ta način bistveno spremenijo toplotne potrebe objekta.
