Velika večina držav članic EU naredi premalo za povečanje možnosti za dosego ciljev Pariškega sporazuma. Premalo jih zagovarja ambiciozne podnebne in energetske politike, in preveč je takih, ki zaostajajo pri zmanjševanju emisij v skladu s Pariškim dogovorom, ugotavlja danes objavljeno poročilo organizacije Climate Action Network (CAN) Europe.
Poročilo “Off target: Ranking of EU countries’ ambition and progress in fighting climate change”, ocenjuje tako vlogo držav članic pri določanju ambicioznih podnebno-energetskih ciljev in politik, kot tudi kakšen napredek dosegajo pri zmanjševanju emisij ter promociji obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti.
Poročilo je bilo objavljeno ob odločilnem času, saj mora EU poleg sprejetja energetske zakonodaje do leta 2030 začeti tudi resne priprave na naslednjo podnebno konferenco (COP24), kjer se od držav pričakuje, da se bodo do leta 2020 zavezale k višjim ciljem za leto 2030. Prihajajoči Peterberški dialog in francosko-nemški vrh v Berlinu, srečanje ministrov na temo podnebnih ukrepov v Bruslju in Svet ministrov za okolje v Luksemburgu predstavljajo priložnosti za razpravo o zvišanju prispevka Evrope.
Poročilo ugotavlja, da niti ena EU država ne dosega zadovoljivih rezultatov pri zagovarjanju potrebne ambicije in zmanjševanju emisij hkrati. Iz tega razloga nobena od držav ni bila uvrščena na najvišje mesto na lestvici.
Najvišje na lestvico so se uvrstile Švedska (77 % točk), Portugalska (66 %), Francija (65 %), Nizozemska (58 %) in Luksemburg (56 %) in sicer zato, ker se zavzemajo za bolj ambiciozne podnebne cilje na ravni EU. Hkrati pa je jasno, da imajo še veliko dela pri zmanjševanju emisij in promociji obnovljivih virov in energetske učinkovitosti doma.
Poleg te skupine je velika večina držav članic EU dosegla manj kot polovico možnih točk, kar kaže, da ne napredujejo dovolj hitro, da bi dosegle cilje Pariškega sporazuma. Lestvica izpostavlja Dansko (49 % možnih točk), VB (37 %) in Belgijo (35 %), ker niso več v prvi vrsti zagovornic boja proti podnebnim spremembam in imajo precej nizke cilje kljub njihovemu relativnemu bogastvu. Estonija (24 %), Irska (21 %) in Poljska (16 %) so na repu lestvice, predvsem zaradi njihovega nasprotovanja podnebnemu ukrepanju na nacionalni in EU ravni. Slovenija se je uvrstila v spodnji del lestvice na 18. mesto, zbrala pa je 34 % možnih točk.
“Vse države EU so pristopile k Pariškemu sporazumu, a večina njih se ne trudi, da bi doseglje cilje sporazuma. Za varno prihodnost potrebujemo višje podnebno-energetske cilje in politike, tako na nacionalni ravni kot ravni EU”, menijo v društvu Focus.
