Januarja leta 2014 je Evropska komisija sprejela ambiciozno zastavljene podnebne in energetske cilje do leta 2030, ki naj bi zagotavljali konkurenčno, varno in nizkoogljično gospodarstvo. Zastavljeni cilji obsegajo področje emisij toplogrednih plinov, in sicer njihovo zmanjšanje za 40 % glede na raven iz leta 1990, kar je v domeni posamezne članice, ter vsaj 27 % dvig deleža energije iz obnovljivih virov na ravni celotne Evropske unije.
Komisija ob tem predlaga sklop kazalnikov za ocenjevanje napredka skozi čas in zagotavljanje podlage za morebiten odziv politik za zagotavljanje konkurenčne, cenovno dostopne in varne energije, pri čemer jim bo v pomoč nov sistem upravljanja, ki temelji na nacionalnih načrtih za vzpostavitev konkurenčnih, varnih in trajnostnih energetskih sistemov na podlagi smernic, ki jih pripravi Komisija.
Tudi v Sloveniji bo v prihodnje potrebno vložiti ogromno truda, da do leta 2020 dosežemo 25-odstotni delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi bruto končne energije in 10 % delež OVE v prometu, ki je zavezujoč za vse članice. Pri tem je seveda, še kako pomembno, da ob trajnostni rabi naravnih virov omogočimo konkurenčnost in zanesljivost oskrbe z energijo.
Brez dvoma smo v tem trenutku priča velikim izzivom in spremembah, ki so pred nami. Na eni strani gre za izjemno zahteven (sistemski) prehod na obnovljive vire za zagotavljanje oskrbe, po drugi strani pa smo priča velikim spremembam na področju vedenja končnih odjemalcev, ki postajajo vedno bolj aktivni. In da, tudi v smeri lastne proizvodnje za osebni odjem pa tudi širše. Visoko stopnjo samooskrbe ne dosegajo samo posamezniki, temveč tudi različne skupine združene s skupnimi interesi. Prisluhnili smo jim tudi v Petrolu: »Uvedli se bodo dvotirni sistemi, v katerih se bo lokalne presežke električne energije in toplote plasiralo v omrežje, in pa soočanja s potrebami po različnih temperaturnih nivojih za različne skupine odjemalcev,« pravi Amer Karabegović, vodja produktne skupine Daljinska energetika v Petrolu.
Takšen razvoj pomeni povsem novo paradigmo v prihodnjem razvoju. Če je (električna in toplotna) energija do sedaj tekla v smeri od proizvajalca, preko operaterja prenosnega omrežja in distributerja do končnega odjemalca, se sedaj pot (s porabo) tu ne bo več ustavila. Končni odjemalec, sedaj tudi proizvajalec, bo odvečno (električno ali toplotno) energijo oddajal sam v omrežje. Pomeni, da bomo razvoju omrežja, odslej pametnega omrežja, posvečali večjo pozornost kot kadarkoli doslej. Tega bo odslej nepovratno namreč narekovala čista energija. Prav tako bo aktivna vloga odjemalcev narekovala nove vidike prožnosti trga.
Če pogledamo vidik porabe energije napovedi kažejo, da se bo ta v segmentu transporta in industrije zmanjševala, v sektorju zgradb pa rasla, kljub stalnemu zniževanju rabe energije na enoto površine zaradi ukrepov učinkovite rabe energije. Vse več ljudi bo živelo v urbanih naseljih, zato se bo raba energije, ki jo bodo mesta porabljala za ogrevanje in hlajenje, povečevala.Nedvomno bomo kot porabniki še naprej aktivno sooblikovali energetski trg, saj bo v ospredju bolj kot kadarkoli do sedaj posameznik s svojim obnašanjem. Za svoje odgovorno ravnanje bo lahko nagrajen na različne načine. Tehnološki razvoj mu bo omogočal odločanje med številnimi rešitvami, ki bodo cenovno vedno bolj dostopne in hkrati tudi okoljsko sprejemljive(jše) ob pogoju, da ob tem ne zmanjšujemo kakovosti bivanja in življenja.
»V Petrolu tako ustvarjamo inovativne poslovne modele in rešitve za učinkovito rabo energije in vode v javnem, komercialnem sektorju, industriji ter pri končnih odjemalcih. Strateško in premišljeno spodbujamo prehod k čistejšim energentom. Podpiramo investicije v razvoj omrežij daljinskih ogrevanj, javnih razsvetljav, zemeljskega plina, utekočinjenega naftnega plina in celostne rešitve z izkoriščanjem obnovljivih virov energije, kot so geotermalna energija, lesna biomasa, sonce, voda. Izvajamo projekte energetske učinkovitosti v stavbah in industriji. Skrbimo za znižanje vodnih izgub v sistemih za oskrbo s pitno vodo in čiščenje komunalnih in industrijskih odpadnih vod,« pojasni Amer Karabegović.
»Izzivov in priložnosti na poti do pametnih mest je veliko in praktično na vseh ravneh. V Petroluimamo uspešne reference na prav vseh področjih. Kot ponudnik storitev pametnega upravljanjasmo v samem vrhu rešitev za pametna mesta. Kot prepoznaven regijski akter zagotavljamo upravljanje s petimi področji, ki so za mesta ključnega pomena: energija, objekti, infrastruktura, okolje in mobilnost,« našteva Jože Torkar, direktor Energetskih in okoljskih rešitev v javnem in komercialnem sektorju v Petrolu. Novi cenovni modeli iščejo doseganje projektivne cene za dolgoročno izkoriščanje najbolj želenega obnovljivega vira v sistemu, ne pa trenutno profitabilnost proizvodnje, distribucije in oskrbe.»Danes smo v četrti generaciji daljinskih energetskih sistemov, katerih glavne smernice razvoja so nizka energetska poraba, pametna omrežja, ki bodo povezovala sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja z drugimi energetskimi sistemi, skrb za usklajevanje energetskih potreb odjemalcev ter proizvodnja z vključevanjem obnovljivih virov energije in SPTE (soproizvodnja toplote in elektrike),« pojasni Torkar.
Po napovedih bo največjo rast dosegala poraba elektrike, sorazmerno s pospešenim povečevanjem deleža obnovljivih proizvodnih virov elektrike. Po drugi strani pa zemeljski plin še vedno ostaja energent prihodnosti, ne samo v času prehoda na obnovljive vire. V času revolucionarnih sprememb in prehodu na obnovljive vire, bodo namreč pomembno vlogo igrali viri energije, ki so na voljo vsakokrat, ko jih potrebujemo, saj so za razliko od njih obnovljivi viri na voljo izključno takrat, ko obstajajo za to naravni pogoji. Ob tem seveda ne moremo niti mimo hranilnikov energije, katerih pomembnost bo naraščala sorazmerno z višjim deležem obnovljivih virov. Pri njihovi uporabi bo pomembna tako vloga nacionalnih politik kot vloga posameznika, aktivnega uporabnika.
Bodoča integracija energetskih sistemov bo omogočala veliko fleksibilnost v dobavi energije in umeščanju obnovljivih virov, kot so veter, sonce, odpadna toplota v vse energijske sisteme. Ti bodo skrbeli, da bomo uravnoteženi tako na dobavni strani kot na strani porabe. Prehajamo v sistem, ki ga bodo gnali končni uporabniki. Ni zanemarljivo, da bodo v Petrolu v novembru 2018 trgu ponudili nov tehnično-informacijski sistem (TANGO), ki bo mestom in ruralnim sredinam in industriji omogočil delovanje po načelu pametnih mest. »Ko govorimo o pametnih omrežjih, to pomeni, da bo naš sistem kontroliran s strani osveščenega in pametnega odjemalca,« razlaga Marjan Brelih, vodja produktne skupine TIS v Petrolu.
»Na številna vprašanja energetike danes in v prihodnje aktivno in pospešeno iščemo odgovore tudi v Petrolu. Steber Energetski in okoljski sistemi je tako steber z najhitrejšo rastjo v skupini Petrol. V preteklih 5 letih je podvojil EBITDA na 30 milijonov evrov, plan za 2018 je 42,5 milijonov, kar je 25 % ali četrtina EBITDA na ravni skupine Petrol. Za leto 2020 smo si zastavili ambiciozen cilj, dvigniti na 33 % EBITDA«, pove Janez Grošelj, direktor Energetskih in okoljskih sistemov v Petrolu.
Avtor: Jože Torkar, Direktor Energetskih in okoljskih rešitev v javnem in komercialnem sektorju v Petrolu
