Ko smo ljudi vprašali na kaj pomislijo ob omembi Antarktike, so bile ‘podnebne spremembe’ eden izmed najpogostejših odgovorov po vsem svetu.
Če v brskalniku poiščete novice o Antarktiki boste razumeli zakaj – grozljive naslovne novice opozarjajo o lomljenju ledenih gora v velikosti Luksemburga, spremljajo jih upočasnjeni videoposnetki ledu, ki pada v ocean. A v ozadju teh zgodb se skriva več, kot se zdi na prvi pogled.
Če želimo resnično razumeti kaj podnebne spremembe pomenijo za Antarktiko, moramo pogledati najvišje ledenike Antarktike in njene najgloblje vode.
Antarktika je prav tako tudi pomemben barometer, ki nam razkriva, kako podnebne spremembe vplivajo na naš planet. Znanstveniki lahko berejo antarktična ledena jedra kot zapisnik, ki sega več sto tisoč let v preteklost ter primerjajo nivoje ogljikovega dioksida v atmosferi zadnjih 800.000 let z današnjimi meritvami. To nam pošilja pomembno opozorilo, da so nivoji ogljikovega dioksida danes višji, kot so bili kadarkoli doslej.
Rezultat tega je, da se deli Antarktike segrevajo trikrat hitreje kot ostali predeli našega planeta. Znanstveniki so pred kratkim zabeležili najtoplejši dan na Antarktiki v vsej zgodovini merjenja – izrazito ne-zmrzujočih 17,5 °C.
Spreminjajoče se temperature oceana so prav tako pomembne, saj segrevajo masivne antarktične ledenike od spodaj navzgor, zaradi česar le-ti postanejo manj stabilni. Ledeniki se formirajo na kopnem delu Antarktike, ko se zapadli sneg sčasoma združi v led, ta pa s svojo lastno težo nato drsi proti oceanu – kot zelo počasna reka. Ker ti ledeniki čutijo toploto segrevajočega se oceana pod njimi, pospešijo svoj počasen pohod proti obali, pri čemer se posledično veliki kosi ledu pogosteje odlomijo in zgrmijo v ocean kot ledene gore.
Taljenje in lomljenje ledenikov, ki nato padejo v ocean, dviga raven morske gladine po vsem svetu. Antarktični ledeniki sedaj izgubljajo led hitreje kot pada sneg, ki povzroča nastanek novega ledu. Hitrost pri kateri se antarktične ledene plošče talijo zaradi naraščajočih temperatur, bo vplivala na obalne skupnosti globalno, najsi gre za majhne otoške države ali velemesta.
Toplejša morja vplivajo tudi na ikonična živa bitja, ki naseljujejo Antarktiko. Znanstveniki opozarjajo, da bi toplejša Antarktika lahko privabila nove vrste živali in rastlin, kar bi ustvarilo tekmovanje za življenje na Antarktiki, ki je sedaj posebej prilagojeno na ledene temperature. Znanstveniki prav tako raziskujejo ali toplejše temperature povzročajo povečano tveganje za nastanek bolezni pri antarktičnih morskih zvezdah, ki jih je na tem področju v izobilju.
Če se pomaknemo bližje površini, količina morske vode, ki zmrzne ter formira morski led okoli Antarktike med zimo – in čas, ko ostane zamrznjen – vpliva na številne živali na Antarktiki. Morski led običajno vsako leto do oktobra pokrije področje, ki je dvakrat večje od Združenih držav, ampak lansko leto so bile zabeležene nove nizke vrednosti.
Cesarski pingvini, ki so od morskega ledu odvisni za parjenje, bi lahko izgubili ključna območja svojega doma, manj morskega ledu pa bi lahko imelo velike posledice tudi za populacije krila, ki se, še posebej v mladosti, zbira okoli morskega ledu zaradi hrane in zavetja. Če ne ukrepamo in ne zmanjšamo globalnega segrevanja, napovedi na žalost kažejo, da bodo prav področja, kjer se trenutno zbira največ krila tista, kjer bo prišlo do največjega zmanjšanja morskega ledu.
Znanstveniki prav tako opozarjajo, da se drobceni kril sooča z izzivi pri razvijanju in reproduciranju v vodah, ki postajajo vedno bolj kisle zaradi absorbiranja ogljika. Le-ta se, v primerjavi s toplejšimi morji, lažje razgrajuje v mrzlih vodah, zato je življenje na polarnih območjih še posebej močno prizadeto zaradi oceana, ki absorbira onesnaževanje povzročeno zaradi izgorevanja fosilnih goriv na kopnem. Skoraj vsa bitja na Antarktiki, od kitov do pingvinov in tjulnjev, se zanašajo na kril kot glavni vir hrane, zato grožnje krilu predstavljajo verižno reakcijo za celotno okolje Antarktike.
Ampak Antarktika – in svetovni ocean – ni zgolj žrtev podnebnih sprememb. Če zaščitimo ocean z velikansko mrežo rezervatov, bomo morskemu življenju pomagali, da uspeva. In uspešno morsko življenje lahko pomaga pri upočasnjevanju podnebnih sprememb, kar koristi vsem.
Kako to deluje?
Ustvarjanje morskih rezervatov zagotavlja zatočišče za morsko življenje, ki je tam zaščiteno pred industrijskimi aktivnostmi. Ne samo, da rezervati tem bitjem ponujajo prostor, kjer si lahko opomorejo od pritiskov, s katerimi se soočajo naša morja in gradijo odpornost na učinke spreminjajočega se podnebja – rezervati tem živim bitjem omogočajo, da še naprej skladiščijo ogljik, s čimer pomagajo vsem nam.
Morske rastline in živali absorbirajo in skladiščijo ogljik. Drobne rastline na površju morja absorbirajo ogljik za energijo, ki nato vstopi v in potuje po oceanski prehranjevalni verigi. Znanstveniki so mnenja, da v tem času iztrebki krila, bolj glamurozno znani kot iztrebki bogati z ogljikom, ogljik premaknejo v globlje vode, kjer ostane dalj časa – tako se shranjuje enaka količina ogljika, kot jo proizvedejo vsa gospodinjstva v Veliki Britaniji vsako leto.
Ogljik lahko najdemo tudi v telesih veliko večjih morskih bitij kot so npr. kiti. Ko so živi, kitovi iztrebki pomagajo pri rasti teh drobnih rastlin, ki absorbirajo ogljik blizu površja, ko umrejo, pa je ogljik v telesih kitov pokopan skupaj z njimi na morskem dnu. To lahko shrani ogljik za več tisoč let.
Imamo torej izbiro: zdrav antarktični ekosistem nam lahko pomaga, da se izognimo najhujšim učinkom podnebnih sprememb, če pa dovolimo, da grožnje poškodujejo to ledeno divjino, bodo podnebne spremembe postale še hujše.
Vse to le krepi védenje, da moramo ukrepati takoj. Spopadanje z vplivi podnebnih sprememb in varovanje oceana morata iti z roko v roki. Spremeniti moramo naš energetski sistem ter preiti iz onesnažujočih fosilnih goriv k 100 % obnovljivim virom energije, obenem pa moramo zaščiti tudi naše oceane z ustanovitvijo številnih morskih rezervatov.
Znanstveniki so pred kratkim opozorili, da bodo odločitve sprejete v naslednjem desetletju oblikovale prihodnost Antarktike – in s tem posledično tudi celotnega planeta. Zato poskrbimo, da bodo te odločitve prave. Oktobra pozivamo vse vlade, da ustvarijo Antarktični morski rezervat, s čimer bomo živim bitjem zagotovili prostor za grajenje odpornosti na spreminjajoči se ocean in pomagali sami sebi pri izogibanju najhujših učinkov podnebnih sprememb.
